Celovec 27. aprila leta 1941 je v Vidmarjevi vili v ljubljanski Rožni dolini bila ustanovljena Osvobodilna fronta (OF), med ustanovitelji je bil tudi Sokol. Takšna je bila desetletja uradna verzija. Danes je vsaj zgodovinsko zainteresirani javnosti znano, da omenjeni sestanek ni bil 27. aprila (na ta datum se v Sloveniji še danes slavi Dan upora proti okupatorju), temveč 26. aprila, da tedaj ni bila ustanovljena OF, temveč Protiimperialistična fronta (komunisti so se za upor odločili šele po nemškem napadu na Sovjetsko zvezo 22. junija 1941, dotlej sta bili državi z Ribbentrop-Molotovovim paktom zaveznici), sedaj pa je tudi jasno, da med ustanovitelji ni bilo Sokola. Zgodovinopisje je bilo tudi v tem detalju ponarejeno. Vse je podrobno popisano v knjigi Prevarani sokoli, ki je izšla pri Študijskem centru za narodno spravo v Ljubljani.

Avtorja Ivan Čuk in Aleks Leo Vest v več ko 500-stranski raziskavi dokažeta, kako je Komunistična partija Slovenija načrtno infiltrirala in zlorabila telovadno-kulturno zvezo Sokol za vzpon na oblast. Zakaj ravno Sokol? Kot ugotavljata pisca, je Sokol v Dravski banovini, torej v večjem delu današnje Slovenije, pred drugo svetovno vojno imel skoraj 36.000 članov, KPS le okoli 1200, pa še to v ilegali. Sprva so komunisti sokolom nasprotovali in jih obtoževali fašizma. Po letu 1932 pa so se odločili za drugo taktiko, za prevzem in prikrito delovanje od znotraj. »Ugotovili so, da je Sokol dobro organiziran, da ima denar in da ima mladino.«

Temelji leta 1862 na Češkem ustanovljenega Sokola, ki se je kmalu zatem prejel tudi med slovenskimi brati, pred plebiscitom pa je deloval tudi na Koroškem, so bili sicer, kot zatrjujeta Čuk in Vest, v popolnem nasprotju s komunizmom, saj so bili osnovani na telesni, moralni, demokratični in narodni vzgoji. Sokolsko gibanje je bilo nacionalno usmerjeno, komunistično pa internacionalno. Zato je tudi jasno, zakaj so vsi trije totalitarizmi 20. stoletja, nacizem, fašizem in komunizem, sokolstvo prepovedali (v Sloveniji je bilo »prostovoljno« ukinjeno po komunističnem prevzemu oblasti 1945).

Sokol je bil v Dravski banovini organiziran v petih župah, samostojnih enotah, ki so združevala posamezna društva, načeloval jim je starosta. In samo slednji je po statutih organizacije imel pravico podpisovati veljavne sklepe in pogodbe za posamezno župo. Josip Rus, ki naj bil v imenu Sokola sodeloval pri ustanovitvi PIF 26. aprila 1941 pa je bil samo navaden član. Govoril je lahko le zase, nikakor za zvezo Sokol, ugotavljata avtorja študije.

V dobrem desetletju podtalnega delovanja je komunistom uspelo na svojo stran pridobiti zlasti mladino, »vsi glavni likvidatorji Varnostno obveščevalne službe so bili sokoli, med njimi Franc Stadler-Pepe, morilec Lamberta Ehrlicha in bana Marka Natlačena. Morili pa so tudi druge sokole,« pravita Čuk in Vest.

Pa še detalj o zgodovinskem izvoru Dneva mladosti in z njim povezane štafete, enega centralnih elementov jugoslovanske socialistične mitologije in ikonografije. Prvo štafeto so nesli sokoli – leta 1935 iz Sarajeva v srbski Oplenac. Na grob kralja Petra.

Ivan Čuk in Aleks Leo Vest

Prevarani Sokoli

SCNR, Ljubljana

ISBN 978-961-93925-8-4