Bekštanj 12. januarja je minilo 500 let od smrti cesarja Maksimilijana I., ki je položil temelje habsburškemu svetovnemu imperiju. Rodil se je leta 1459 na gradu v Dunajskem Novem mestu (Wiener Neustadt), del svojega otroštva pa je preživel tudi na gradu Bekštanj nad Baškim jezerom na Koroškem, kamor ga je oče, cesar Friderik III., poslal na varno pred spopadi z Ogri.

Po različnih virih je mladi prestolonaslednik tam preživel od nekaj mesecev do nekaj let. Med njegovimi vzgojitelji je bil tudi Tomaž Prelokar iz Celja, ki naj bi Maksimilijana naučil slovenskega jezika. Vsekakor je tedaj živel v okolici, v kateri je prebivalstvo govorilo izključno slovensko, znano pa je tudi, da so tudi tedanji plemiči pogosto znali slovenščino, da so se lahko sporazumevali s svojimi podaniki (in nenazadnje je koroški obred ustoličevanja do leta 1414 potekal v slovenščini). Naklonjenost do slovenskega jezika naj bi cesar, ki je postal znan po vzdevku »zadnji vitez,« kasneje izkazal tudi s spodbudo za izdajo slovenskega slovarja, ki pa ni bila uresničena.