Globalizacija zajema v vedno večji meri tudi Pliberški jormak. Predstavnik kmetov Štefan Domej si želi več domačega in regionalnega kmetijstva na sejmišču, predvsem gastronomija bi lahko regionalno kakovost izpostavila kot posebnost Jormaka.
Kulinarika in Pliberški jormak. Na kaj se vaš želodec najbolj veseli na Jormaku? Na dunajski zrezek, na veliko pečeno klobaso z žemljo ali na svinjsko pečenko in za sladico še na domači krap? V vsakem šotoru ponujajo kaj drugega, vedno bolj pa pridejo na mizo tudi importirane, neregionalene »dobrote«, kot sta to italijanska pizza in turški kebap. Predvsem mladina se poslužuje teh modernih kulinaričnih ponudb, katerih izvor je vse drugo kot regionalnega podjunskega značaja.
Ali se kdo vpraša, od kod prihaja meso, ali je lokalnega izvora, ali pa pride kebap zmrznjen iz Nemčije ali Poljske, ali pridejo svinjski zrezki že narezani in vakumirani iz raznih evropskih držav. Praktično v nobenem šotoru ne napišejo na jedilni list, od kje dobavljajo meso in priloge.
Predstavnik južnokoroških kmetov Stefan Domej pogreša regionalno zavest na Jormaku, kjer bi morali v veliki večji meri predstavljati regionalnost in proizvode Podjune. Domej: »Če je Jormak največje ljudsko slavje Podjune, potem se mora to tudi videti in okusiti.« Ne sme biti dovoljeno, da preprodajalci navlačijo meso iz cele Evrope v Pliberk, domačega, podjunskegea pa je iz leta v leto manj. Ljudje imajo radi regionalno kakovost, kar na primer vidimo pri Zadrugi v Pliberku, ki je z regionalnim konceptom zelo uspešna, tako Domej.
Skrb za regionalno prepoznavnost bi bila naloga občine Pliberk, ki je tudi organizator Jormaka. V Šentandražu so npr. od letos naprej prepovedali prodajo mesa, ki ni iz Labodske doline, ker se je na letošnjem kurjem prazniku »Gackern« nad 100 ljudi zastrupilo po uživanju kebapa, ki so ga importirali zmrzlega iz Nemčije.
Paolo Ferrin je eden redkih razstavljalcev iz Italije na Jormaku. Podjunska salama je tipičen in resnično regionalni produkt na Jormaku. Klasik Pliberškega jormaka je dunajski zrezek. Meso naj bi prišlo samo od domačih, koroških kmetov. To bi bil pravilni odgovor na trud številnih kmečkih iniciativ. Na sliki Svaveja uta Predsednik društva kmetov salam Stefan Pototschnig, mesar Plautz, Doris-Grit Schwarz od zbornice in Stefan Domej skušajo regionalno kmetijstvo uveljavljati. Šotor Alpe Adria je bil ustanovljen za rastavljalce iz prostora Alpe-Jadran. Razvil pa se je vedno bolj v šotor domačih gostilničarjev. Krače so posebno dobre pri Stefitzu ali pri Rigelniku. Brez Stefitzove velike klobase ni pravega Jormaka.
Razvoj k ballermanu. Stavlja se načelno vprašanje, kaj naj bo Pliberški jormak? Praznik Južne Koroške, na katerem se zrcali Podjuna v vsej svoji kulinarični in gospodarski raznolikosti, ali pa samo še »ballermann« v šotorih, ki nimajo več nobene povezave z regijo in ljudmi, ki živijo na Južnem Koroškem. Tradicionalni šotori, kot so to libuška uta ali Rösslwirt so se prostovoljno umaknili, prišli pa so novi »mega-šotori«, ki poberejo vsem ostalim publiko.
Kmetijstvo izginja z Jormaka. Po oceni Domeja Pliberški jormak vedno bolj posnema tendence »Oktoberfesta«, veliko premalo se na Jormaku predstavljajo koroške iniciative, kot so to Društvo salam, Društvo konjerejcev, Genussland Kärnten, direktni kmečki prodajalci, Bio-Austria, društvo prašičjerejcev Sau-Gut in drugi. Če ne drugače, potem bi se vsi lahko skupno predstavili. Iniciaitivo za to bi morala prevzeti seveda občina Pliberk, ki mora imeti interes, da obdrži Jormak svoj regionalni, predvsem pa kmečki značaj. Pogled pri sprevodu v soboto kaže prav tako napačen razvoj, vsako leto je več »Krampusvereinov«, ki nimajo nič opraviti s kulturo in tradicijo Podjune, sploh pa ne s tradicijo Pliberškega jormaka. Tudi to lahko regulira in usmerja občina kot prireditelj.
Šotor Alpe-Adria pravtako zapušča prvotno zamisel, da se naj bi v njem srečavali kmetje in razstavljalci alpe-jadranske regije, ugotavlja Domej. Danes je šotor Alpe-Adria nadomestni šotor za pliberško gastronomijo, od alpe-jadranske zamisli ni ostalo več veliko. Tudi v tem primeru je občina Pliberk zamudila poskrbeti za več raznolikosti iz Slovenije, Italije in Hrvaške. Ponedeljek je bil vedno kmečki dan na Jormaku, tega v zadnjih letih tudi ni več. Domej predlaga, da bi bilo treba pač najti skupno z zbornico nove oblike predstavitve kmetijstva, vse času prikrojeno. Ponedeljek bi na primer lahko bil dan kmečkih iniciativ in društev, kjer bi se lahko vsi predstavili.
