Prva vrsta od leve: Cilka Gutovnik, Anna Schiemann, Irena Žele, Janez Tratar, prof. Maria Pušnik-Sienčnik, Gabi Partl, Maja Millonig-Kupper, Milena Čik-Pipp, Valentin Habjan.Druga vrsta od leve: Ivana Ortner, Anni Popotnig, Maria Wakounig, Franz Popotnig, Jožica Mak, Viktor Fera, Ivan Olip, Marija Kraut, Jurij Buch, Marica Pinter, Anton Kropiunig, Miha Trampuž, Janko Zwitter, Vinko Wieser, Rezika Kapus, Alex Schuster, Helmut Petschnig, Peter Waldhauser, Danilo Prušnik. Manjkajo: Mirko (Sigi) Karner, Miha Zablatnik (prišla pozneje), Katica Starmann, Jože Boschitz, Milka Nessmann, razrednik 8.a ravnatelj R. Vospernik, prof. J. Wakounig (zadržani).

Suha/Sveto mesto Julija leta 1969 so Ameriöani prviö poleteli na luno, mesec prej pa so v Celovcu dijaki in dijakinje 8. a (razrednik R. Vospernik) in 8. b (razrednik A. Feinig) pokazali in dokazali, da niso za luno in uspešno opravili zrelostni izpit na Slovenski gimnaziji (8. a kot prvi z belo zastavo). Zrelih petdeset let pozneje in z žlahtno naglavno sivino so se nekdanje sošolke in bivši sošolci spet sešli in s pestrim sporedom obeležili zlato sreöanje, ki sta ga pripravila Irena za 8. a in Danilo za 8. b razred.
V muzeju Liaunig na Suhi si je skupina ob kompetentem vodstvu gospe Visotschnig ogledala reprezentativno opremljeno in impresivno razstavo del izpod rok sodobnih avstrijskih ustvarjalcev.
Po doživetem kulturno-umetniškem dogodku sta nam Ivan in Janez pri zahvalni maši v božjem hramu pri Svetem mestu približala duhovno plat bivanja na tem svetu. Spomnili smo se sošolke (iz 8. a) in treh sošolcev (iz 8. b) ter vseh naših profesorjev, ki so že odstopili z življenjskega odra.
Po spiritualni hrani nas je somaturant Sigi povabil na svoj dom, kjer je bila pripravljena bogato obložena miza. Ob izbrani jedaöi in hladilni pijaöi smo obujali spomine na našo srednješolsko dobo in brskali v gimnazijski malhi, kjer se je našel marsikateri šolski štos.
V zahvalo za velikodušno potezo in v spomin na naše zlato druženje smo Sigiju vsadili lipo, ki naj mu sveže zelení in mu vsak dan lice vedrí!
Povejmo pa še to, da je Alex uprl pogled v preteklost, zbral podatke in fotografije iz šolskih let ter s poznejšh maturitetnih sreöanj in jih povezal v fotozbirko. Petdeset let skupnega poznanstva pa je strnil še v akrostihu (prvo örko vsake vrste beri navzdol).