Že zgolj zaradi izjemnih fotografskih posnetkov je monografija Bernda Martinschitza o Dobraču, ki je izšla pri Mohorjevi založbi, zares posebna. To soboto, 7. septembra, bo spet srečanje pri slovenski cerkvi na Dobraču.

Celovec Dobrač, 2167 m visoki osamelec med Karavankami in Krškimi Alpami, med vzhodnim robom Ziljskih Alp in osrednjo kotlino dežele Koroške, je gora posebnosti. Poseben je razgled z njega (verjetno ga ni lepšega pogleda na Julijske Alpe kakor z Dobrača), posebno veliko mitov je o velikem potresu leta 1348 in podoru delov gore v Ziljsko dolino, posebno veliko votlin je v njem, na njegovem vznožju pa termalni vrelci, in zaradi alpske ceste, speljane čez njegovo široko pleče, je tudi posebno lahko dostopen dvatisočak.

Bernd Martinschitz, knjigarnar v Podkloštru, shiatsu zdravilec in geomant, je o Dobraču napisal dvestostransko monografijo (Dobratsch. Der Naturpark und die Schütt), v kateri se obsežno razpiše o geografiji in geologiji gore, o njenih votlinah in zdravilnih vrelcih, o podorih in drugih katastrofah, o edinstveni favni in flori na podornem območju na vznožju gorskega silaka, o zgodovini, bajkah, mitologiji, turizmu in pohodniških poteh. Iz zapisanega veje globoko navdušenje nad Dobračem, nekoliko preveč ga pa zanaša v opisovanje domnevno slavne keltske zgodovine na gori in okoli nje (na žalost tudi na račun precejšnjega zanemarjanja dokazano slovenske zgodovine v krajih okoli nje).

Sicer pa monografija informativno prikazuje goro in dobesedno vzbuja tek za poglobljeno spoznavanje (tek vzbuja tudi seznam okoliških gostiln). Največji adut knjige pa je vsekakor izjemno slikovno gradivo – Dobrač se z njim zares kaže s svoje najboljše strani.

Bernd Martinschitz

Dobratsch. Der Naturpark und die Schütt

Mohorjeva založba

ISBN: 978-3-7086-1035-1

Cena; 29,90 evra