
Kulturni tandem je prireditveni format deželnega Biroja za slovensko narodno skupnost, ki je nadomestil Kulturni teden koroških Slovencev. V osmih mesecih trajanja prvega Kulturnega tandema so društvenice in društveniki iz Možberka in Železne Kaple izvedli 17 raznolikih prireditev, navezali mnogo poznanstev in prijateljstev, predvsem pa bolje spoznali bogato zgodovino obeh občin in njuno pestro kulturno ponudbo v sedanjosti. Iz rok Petra Karpfa, vodje Biroja za slovensko narodno skupnost, in njegove sodelavke Mirjam Polzer-Srienz so Manuela Lobnik (v zastopstvu županje Elisabeth Lobnik, SPÖ), Vili Ošina, Zdravko Haderlap in župan Možberka Herbert Gaggl (ÖVP) s sodelavci prejeli posebno priznanje, skulpturo Kulturni tandem. Soorganizator Kulturnega tandema sta tudi Slovenska prosvetna zveza in Krščanska kulturna zveza, ki sta ju na zaključku zastopala predsednik Mitja Rovšek in poslovodja Martin Kuchling. V okviru naslednjega tandema se bosta povezali občini Štalenska gora in Škocjan oz. društvo SPD Danica iz Šentprimoža. Danico je zastopal Miro Wakounig, Štalensko goro župan Andreas Scherwitzl, Škocjan pa župan Thomas Krainz, oba SPÖ.
Na Biroju za slovensko narodno skupnost smo zelo zadovoljni s potekom tega prvega Kulturnega tandema. Sama sem obiskala večino prireditev, morda se štirih nisem mogla udeležiti, recimo celodnevnega čezmejnega pohoda z Zdravkom Haderlapom. Posebej si bom zapomnila branje Maje Haderlap na Campusu Možberk. Izjemno ganljivo je bilo, ko so v dvorano začeli prihajati Kapelčani in se objemati in poljubljati z gostitelji, kot da se že celo večnost ne bi videli. Pri tem pa gotovo ni več kot mesec dni minilo od zadnje prireditve, na kateri so se srečali. Naslednji na vrsti so občina Štalenska gora in SPD Danica iz Šentprimoža. Župan Schwerwitzl je bil takoj za to, saj gre za občino, ki ima močne slovenske korenine, ki se jih tudi zaveda.
Kar se tiče Zarje oziroma vseh nas iz Železne Kaple, je bila ta kulturna izmenjava zelo uspešna. Kulturne prireditve so se odvijale po načrtu, včasih še bolje kot smo predvidevali, predvsem po zaslugi vina in kulinarike. Velikokrat je bilo nam, pa tudi našim partnerjem v Možberku žal, da moramo že domov. Predvsem so se med nami spetla prijateljstva, za katera sem prepričan, da se bodo obdržala. V svojem poklicu sem več let spremljal Teden koroških Slovencev, včasih so bili dobri tedni, včasih manj. Ampak ta kulturni tandem je po mojem prava zadeva, ki lahko na boljši način povezuje obe narodni skupnosti.
Najlepše je bilo to, da smo govorili drug z drugim in ne drug o drugem. To je danes še bolj pomembno kot kdaj v preteklosti. Z besedami je težko opisati strahote naše skupne zgodovine, s tem mislim tudi na povojno dogajanje. Marsičesa nismo vedeli in marsikaj smo se naučili na tej skupni poti, na kateri smo kolesarili, peli, hodili, predvsem pa se veliko pogovarjali. Nastalo je nekaj posebno lepega, namreč prijateljstva. Z našim sodelovanjem smo več naredili za sožitje, kot pa naredijo kake druge površne prireditve, ki jih pozabiš, brž ko se končajo. Nepozaben zame, pa tudi za stanovalce našega doma starejših bo ostal tamkajšnji nastop Klike. 90-letnik iz doma mi je dejal: »Tako lepo je bilo, kdaj spet pridejo tisti iz Kaple?«
Iz rubrike Uncategorized preberite tudi