Minulo nedeljo se je v Bovcu končala sedemindvajseta Poletna šola celovške univerze. Vodil jo je univerzitetni profesor dr. Luca Melchior, vodja Oddelka za večjezičnost na Inštitutu za kulturno analizo, ki poleg projekta Poletna šola Bovec s kolegi iz različnih inštitucij in različnih držav razvija skupne projekte, npr. Slovnico furlanskega jezika, Bibliografijo lingvističnih besedil o jezikih, ki jih govorijo v Istri, ter Znanstveno spremljavo ob razvijanju učnega gradiva za pouk germanskih varietet v jezikovnih otokih severovzhodne Italije.
Luca Melchior
Prof. dr. Melchior nam je o letošnji poletni šoli povedal: Po enoletnem premoru zaradi pandemije smo se odločili, da bomo v Poletni šoli Bovec nadaljevali s temami, ki so vezane na bovško oz. obsoško regijo, ki ima pestro politično in jezikovno preteklost. Gre za skupno preteklost na stičišču več nacionalnih dežel, pri njeni interpretaciji in kulturi spominjanja pa je v teh deželah prihajalo do močnih razhajanj.
Jeziki povezujejo
V preteklih letih so bila v bovški poletni šoli predavanja in delavnice posvečena temam identitete in zgodovine, letošnja tema »Deljeni spomin« pa nekako zaključuje ta cikel z ustvarjanjem povezovalnega oz. inkluzivnega spominjanja skupne preteklosti. V uvodnem predavanju sem skušal poudariti dejstvo, da nas v tej tromejni regiji povezuje večjezičnost. Jeziki niti v osemnajstem ali devetnajstem stoletju niti pozneje niso predstavljali težav, temveč so bili sredstva povezovanja in izmenjave. Prebivalci so bili rokodelci, prodajalci, umetniki in so morali na pot v sosednje doline in v svet, na poti pa so se naučili novih izrazov. Domov so prinesli nove besede, predvsem pa tudi nova znanja in spoznanja, ki so spodbujala družbeni razvoj. Ni bilo nenavadno, če so prebivalci znali jezik soseda, pri čemer pa ni šlo za izražanje v skladu z jezikovnimi normami, temveč za medsebojno izmenjavo, za sporazumevanje, kar je smisel komunikacije, pa četudi je včasih prišlo do mešanja jezikov oz. izraznih sredstev nasploh. Pomembno je bilo, da so ljudje govorili.
Jezikovna raba v Poletni šoli Bovec
Podobno situacijo opažam v Poletni šoli, kjer si študentke in študentje pomagajo z angleščino, vseeno pa se trudijo, da med sabo govorijo v jezikih, ki se jih učijo na dopoldanskih jezikovnih tečajih. Takšna jezikovna raba kaže, da lahko jeziki veliko ozdravijo, predvsem pa lahko povezujejo. Preko jezika spoznam soseda, s tem pa tudi sebe, kajti slovenščina je del Avstrije, hrvaščina je del Slovenije, slovenščina pa del Hrvaške in Italije, tako kot je italijanščina del Slovenije, Hrvaške in Avstrije in tako naprej. Jeziki poletne šole so nas povezovali skozi stoletja. So jeziki komunikacije v naši regiji in imajo drugačen pomen kot oddaljeni jeziki (angleščina, ruščina, kitajščina …), ki se jih morda učimo iz ekonomskih razlogov, npr. da bi nam omogočili hitrejšo kariero.
Poletna šola že leta uresničuje ideje Evropske unije
Mislim, da je Poletna šola Bovec že dolga leta uresničevala to, kar poudarja Evropska unija: učenje jezika sosedov. To pomeni, da počasi rastemo skupaj in razvijamo skupne projekte, ki povezujejo in presegajo meje v naših glavah, kar bo v prihodnje sprožilo več skupnih projektov. Čisto konkreten primer: zakaj morajo ljudje iz Bovca v bolnišnico v Novi Gorici, če je bolnišnica v Beljaku veliko bliže?
Pogled v prihodnost
Upam, da bodo naši študentje povezujočo izkušnjo jezikov iz Poletne šole Bovec ponesli s seboj in idejo razvijali naprej. Tisto, kar ločuje, lahko presežemo in poudarimo tisto, kar povezuje. To ne pomeni, da bomo pozabili negativno, lahko pa prispevamo k boljšemu razumevanju in skupnemu razvoju. Če pomislimo na absolvente bovške poletne šole, lahko hitro ugotovimo, da jih je kar nekaj poglobilo idejo povezovalne vloge jezikov, tako npr. Lena Druml, ki je vedno poudarjala skupne elemente v jezikih, torej sledi sosednjih jezikov v lastnem jeziku. Emeritirani profesor Franco Crevatin iz Trsta je poudaril, da »jezik« ni nekaj konkretnega, temveč nekaj abstraktnega. Jezikovna realnost je pogosto kompleksna, npr.: četudi je moj prvi jezik italijanščina, se lahko lagodno počutim v nemščini, lahko sem slovensko in nemško govoreč, pa ni nujno, da to zame pomeni konflikt. Konflikti ne izvirajo iz jezikov samih, pogosto so družbeni pojavi, ki se jih prenaša na jezike. Zato mislim in upam, da naši študentje v jezikih vidijo predvsem povezovalno funkcijo.
Andrea Wernig
Andrea Wernig, ki je odgovorna za organizacijo poletne šole, je spregovorila o učnih in delovnih pogojih letošnje bovške šole.
Organizacijski okvir
Cilj poletne šole je intenzivno učenje jezikov alpsko-jadranske regije, torej slovenščine, nemščine, italijanščine, hrvaščine in furlanščine. To je edina šola, ki ponuja pouk furlanščine zunaj Furlanije – Julijske krajine. Dopoldne organiziramo jezikovne tečaje, popoldne pa potekajo delavnice in ekskurzije. Izvajamo model večjezičnosti, kjer ne gre za prevajanje, temveč za vzporedno ponudbo programa v ciljnih jezikih. To pomeni, da popoldanski program poteka paralelno v različnih jezikih, udeleženci pa izbirajo delavnice glede na tematiko in na jezike. V ospredju je sporazumevanje, zato imajo vsi udeleženci dve vlogi: so učenci jezika, ki se ga učijo dopoldne, hkrati pa so tudi strokovnjaki in inštruktorji svoje materinščine. Tako pri učenju spontano nastajajo tandemi, kjer študentje v praksi doživljajo povezovalno in sporazumevalno funkcijo jezika.
Financiranje
Poletno šolo sofinancirajo avstrijsko Ministrstvo za izobraževanje, znanost in raziskovanje, partnerske univerze (Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Univerza na Primorskem, Univerzi v Trstu in Vidmu, Filozofska fakulteta Univerze v Reki), Univerza v Celovcu in Fakulteta za kulturologijo, samoprispevki študentov ter sponzorji iz javnega in zasebnega sektorja.
Več prijav kot mest
Kljub pandemiji se je prijavilo precej študentov. Imeli smo veliko prijav z Dunaja, manj iz Celovca in dve iz Linza. Ker so mesta omejena, smo udeležence morali izbrati, to pa ni bilo enostavno, saj so nam poslali zelo zanimiva motivacijska pisma.
Preventivni ukrepi
Zaradi pandemije smo letos morali upoštevati stroge preventivne ukrepe. V šolo smo sprejeli nižje število udeležencev kot v preteklih letih. Študentje so bivali v enoposteljnih sobah, zato so bili razpršeni po Bovcu, tako tudi naši lektorji. Nekdanjo celodnevno ekskurzijo so letos nadomestili pohodi v okolico Bovca, kadar pa se vožnji z avtobusom nismo mogli izogniti, smo najeli dva avtobusa, da smo lahko upoštevali predpisano razdaljo. Že leta tesno sedelujemo z občino Bovec, ki nam je podarila izlet na trdnjavo Kluže in nas pogostila z regionalnimi specialitetami.
Dodana vrednost
Študentke in študenti v poletni šoli se učijo jezike sosedov, na predavanjih, delavnicah in ekskurzijah usvajajo nova znanja, v prostem času pa iz prve roke spoznavajo študentsko življenje kolegov na partnerskih univerzah, možnost nadaljnjega študija, raznolikost študijskih smeri ipd. Prepričana sem, da vse novo, kar prinaša Poletna šola Bovec, seveda pa tudi prijateljstva, ostajajo in plemenitijo naše študente tudi po zaključku šole.
Odzivi študentk in študentov na intenzivnem tečaju slovenskega jezika
Marija Sonnleitner
Stara sem trideset let, po poklicu sem medicinska sestra, zdaj pa že dva semestra študiram jezikoslovje. Z veliko zanimanja odkrivam študijski svet, ki mi nudi nove možnosti učenja. Na univerzi na Dunaju sem obiskovala začetni tečaj slovaščine, tam sem izvedela za bovško poletno šolo in se odločila za tečaj slovenščine, ker bi v prihodnje rada delala primerjalno. Slovenščina mi je zelo všeč, zato bom jeseni obiskovala intenzivni tečaj.
Michaela Stadlmayr
Po poklicu sem vzgojiteljica in študiram pravo na univerzi v Linzu. Že več let se na univerzi učim romanske jezike, slovenščina pa je moj prvi slovanski jezik. Mislim, da je znanje jezika, ki ga ne govori veliko ljudi, velika prednost, zato mi je poletna šola bila zelo všeč.
Jakob Lidauer
Imel sem zelo dobre in zelo slabe učitelje. Dobri so bili moj vzor, pri slabih pa sem si mislil, da bi bilo treba pouk nujno spremeniti. Postal sem učitelj matematike in zgodovine. Zanimajo me predvsem južnoslovanski jeziki in mislim, da mi bo jezikovno znanje pomagalo pri delu v šoli, saj imamo na Dunaju veliko otrok priseljencev. Če govorim materni jezik učencev, laže pridobim njihovo zaupanje, zato se učim hrvaško, od leta 2018 albansko, zdaj pa tudi slovensko.
Rachele Tiso
Na univerzi v Trstu študiram simultano prevajalstvo. Poletna šola Bovec je bila idealna priložnost, da se končno začnem učiti slovenščino, saj velik del sorodstva po očetovi strani zna in govori slovensko. Slovenščina je del mojega porekla, del moje družine in kulture. Nadaljevala bom z učenjem in upam, da bo babica govorila z mano slovensko. Sicer pravi, da govori dialekt in da se ne bova razumeli. Vsekakor bova poskusili. V šoli mi je bilo všeč prav vse!
