Da se pomen in ugled slovenščine v avstrijski in predvsem koroški javnosti, odkar je Slovenija postala članica Evropske unije, iz leta v leto povečujeta, lahko opazujemo že nekaj časa. O tem pričajo tudi vedno višje številke vpisov na dvojezične šole vseh izobraževalnih stopenj, ki jih že dolgo ne obiskujejo več samo otroci in najstniki iz dvojezičnih družin. Poleg (seveda pomembne) simbolične vrednosti tega razvoja in pomembnosti za ohranjanje oz. ponekod celo oživljanje slovenščine pa ne smemo pozabiti, da so se nam s tem odprla nova vrata tudi v poslovnem svetu: s stalno gospodarsko rastjo, ki je – mimogrede – v zadnjih petih letih bistveno presegla avstrijsko, se je Slovenija v evropskem gospodarskem prostoru uveljavila kot pomemben trgovinski partner – zlasti za Avstrijo. 

Državi sta ekonomsko tesno povezani, kar kaže tudi do leta 2019 stalno naraščajoče število tako uvozov iz Slovenije kot tudi izvozov v Slovenijo. Po podatkih letnega poročila o zunanji trgovini s Slovenijo Avstrijske gospodarske zbornice iz novembra 2020 obsega avstrijski tržni delež v slovenskem izvozu 10 odstotkov, kar so v poročilu označili kot »superlativ«. Na Koroškem se je Slovenija leta 2019 za Nemčijo in Italijo uvrstila na tretje mesto najpomembnejših držav za izvoz – in s tem prehitela tudi Kitajsko. V Sloveniji se je do današnjega dne naselilo več kot tisoč podružnic avstijskih podjetij. Izpostava Avstrijske gospodarske zbornice v Sloveniji, Advantage Austria Ljubljana, skrbi za promocijo Avstrije oz. pretežno avstrijske Koroške kot možnega sedeža za slovenska podjetja, za katera je koroški trg pogosto prvi korak za vstop v celotni nemško govoreči, tako imenovani DACH-prostor. Že uveljavljene strukture slovenske skupnosti, kot je Slovenska gospodarska zveza − ta ne ponuja samo pomembnih informacij glede zakonodaje in drugih dejavnikov, ki jih je treba upoštevati, v slovenščini, temveč tudi aktivno pomaga pri vzpostavljanju stikov − delajo Koroško za slovenska podjetja še posebno privlačno. V mnogih podjetjih in njihovih partnerjih, od bank prek različnih obrtnih podjetij do odvetnikov ipd., pa ima slovensko-nemška dvojezičnost že dolgo tradicijo. In ravno zaradi te tradicije je severna Koroška idealna poslovna lokacija.

Kljub gospodarskim težavam na obeh straneh zaradi posledic ukrepov proti širjenju covida-19 leta 2020 Mednarodni denarni sklad za Slovenijo že leta 2021 ponovno pričakuje gospodarsko rast med 4,5 in 6,1 odstotka. Lahko bi naštela še vrsto drugih številk in kazalcev, ki bi izpostavili pomembnost slovenskega trga, a ker nismo pri pouku matematike ali ekonomije, naj bo to za prvi vtis dovolj. Z navedenimi podatki sem želela opozoriti, da se je in bo zaradi tega razvoja tudi v prihodnje povečeval pomen slovenske korespondence in poslovnih pogovorov, torej slovenskega poslovnega jezika. Nekateri »stari mački« ga seveda že imajo v malem prstu, za druge, predvsem mlajše, pa je pomembno, da se tudi na tem področju primerno usposabljajo. Poslovna komunikacija ima v vsakem jeziku svoje posebnosti – od besedišča prek uveljavljenih stavčnih struktur do sloga. Njihovo poznavanje je za uspešno poslovanje neobhodno potrebno. 

Tega se zavedamo tudi na Univerzi v Celovcu, zato Oddelek za ekonomske vede študentkam in študentom ponuja možnost, da svoje jezikovne veščine izboljšajo tudi na ekonomskem področju. Če se torej zanimate za ekonomijo in Slovenijo, so tečaji poslovne slovenščine edinstvena možnost za poglobitev znanja na obeh področjih. 

Tečaji slovenskega poslovnega jezika potekajo na štirih ravneh; raven 1 (torej začetniki) in raven 3 se začneta v zimskem semestru, ravni 2 in 4 pa v poletnem. Korak za korakom študentje spoznavajo ne samo slovensko slovnico, temveč tudi ustrezno terminologijo in področja, na katerih se poslovni jezik uporablja. Tudi študentje s predznanjem slovenščine, ki se želijo naučiti še strokovnega jezika, se na tečaju ne dolgočasijo, saj vodja tečaja Silva Krivograd zanje pripravi posebne naloge. 

Če torej želite razširiti svoje zaposlitvene možnosti, vas z veseljem pričakujemo na tečaju poslovne slovenščine! Semester se sicer začne prvega marca, prijava pa je možna do 10. marca. Zaradi trenutne situacije pouk še vedno poteka na daljavo, ob morebitnih ugodnih spremembah pa se bo preselil nazaj v učilnico.

Več informacij najdete na seznamu predavanj Univerze v Celovcu: