Zvestoba svojim slovenskim koreninam ter njegov zahteven in brezkompromisen odnos do čistega, kultiviranega glasbenega izražanja sta bili neizbrisni profilni črti klene osebnostni obirskega župnika Tomaža Holmarja, ki je bil vsa svoja aktivna leta tudi veroučitelj dvojezične ljudske šole na Obirskem.
Posledica večdesetletnega nedogovorjeno vzajemnega in doslednega dela pri glasbeni vzgoji mladih rodov pod Obirjem z njegovim učiteljskim kolegom Valentinom Polanškom skozi desetletja je bila, da so v skriti gorski dolini med Storžičem, Košuto in Ojstercem zrasli osupljivo sposobni rodovi pevcev in pevk, kar se še danes odraža v nadpovprečnem številu zvenečih glasov in različnih glasbenih skupin – ter obeta, da bo še v prihodnje dolgo ostalo tako.
Ena teh glasbenih formacij v orkestru Obirčanov in Obirčank je Obirsko pevsko društvo, ki ga je Tomaž Holmar celo sam ustanovil in je zdaj praznovalo svojo 65-letnico. Kakor je to v naših krajih v navadi, so jubilej OPD olepšale vse na Obirskem delujoče in pojoče skupine od najmlajših do malo manj mladih, a v pesmi neugnanih – in OPD izrekle najlepše čestitke. V novejših časih se je OPD prilagodilo nekoliko tudi sodobnim navadam in je v svoje delo vpletlo komponento družabnosti, kar menda krepi medsebojno povezanost od drugih novodobnih fenomenov ogrožene slovenske podeželske skupnosti.
Spored, ki ga je povezovala Monika Novak-Sabotnik so poleg OPD dopadljivo oblikovali še Smrtnikovi fantje, Klika, MoPZ Valentin Polan-šek, Obir teens in Dekleta Smrtnik. Ker ima svoj čar kakor rečeno tudi družabnost, so se obiskovalci praznika pri Kovaču pozno v noč poveselili še ob prijetnih zvokih Ansambla Rosa.