Pred volitvami so opazovalci političnega življenja v Sloveniji izhajali iz tega, da bo izid državnozborskih volitev za zmagovalca v državi na sončni strani Karavank tesen – ne glede na to, ali si bo prvo mesto priboril Janša ali Golob. Toliko večje je bilo presenečenje, da je Golobu uspela zmaga z jasno večino. Za zamejske Slovence pa se postavlja vprašanje, kdo bo nasledil Heleno Jaklič.

Sprva najrazveseljivejši podatek: volilna udeležba je v primerjavi z zadnjimi volitvami leta 2018 narasla z 52,64 % na nekaj več kot 70 %. Prav tako razveseljivo: od rekordnega števila strank (20), ki so se potegovale za mesto v državnem zboru, jih je prišlo v parlament le pet, kar pomeni: vsi, ki so se bali, da bo novi slovenski parlament v znamenju značilne slovenske razdrobljenosti, so se na srečo zmotili.

Pa smo že pri izidu nedeljskih volitev. Šele januarja letos je Robert Golob najavil, da bo s stranko Gibanje Svoboda kandidiral za novi državni zbor. Minulo nedeljo zvečer pa je bilo jasno, da je na mah dosegel naravnost zgodovinsko zmago – več kot 400.000 glasov (34,5 %) oz. 41 mandatov. Prekosil je SDS (Slovenska demokratska stranka) Janeza Janše, ki bo v novem državnem zboru zastopana s 27 poslanci (plus dva), za okoli 130.000 glasov oz. 14 mandatov. Sorazmerno dobro se je odrezala tudi Nova Slovenija-Krščanski demokrati (NSi), ki je v primerjavi z volitvami 2018 pridobila mandat (8), medtem ko so Socialni demokrati (SD) izgubili tri  mandate oz. 8.840 glasov. Močno je izgubila na mandatih (od 9 na 5) in glasovih (od 81.689 na 51.662) stranka Levica, ki bo poleg Goloba, Janše, NSi in SD kljub temu zastopana v novem parlamentu – kar bivšemu predsedniku vlade Marjanu Šarcu in nekdanji predsednici vlade Alenki Bratušek (na njeni listi je kandidirala tudi Angelika Mlinar) z njunima strankama ni več uspelo. Enako velja za DeSUS (Demokratična stranka upokojencev Slovenije), ki je doslej vedno znala najti pot v vlado.

» … šli volit, ko bi drugače ne šli volit«

In kako ocenjuje politolog Marko Lovec izid nedeljskih volitev? V pogovoru z Novicami poudarja: »Večina volilk in volilcev je glasovala v zavesti, da je Janša mobiliziral politično sredino proti sebi. Prav tako pa so volilci levosredinskih strank glasovali iz taktičnih razlogov za Goloba in s tem preprečili izvolitev ostalih levosredinskih strank v državni zbor.« Pomemben vpliv na izid volitev pa so, pravi Lovec, imeli tudi Janševi pritiski na medije in civilno družbo ter omejevanje svoboščin v času pandemije. »Pri mnogih, ki prej niso šli volit, so pritiski povzročili strah in so se zato tokrat podali na volišče.« 

Lovec računa s koalicijo med Golobovo Svobodo in Socialdemokrati. Prav tako se zaveda, da ima Golobova stranka mnogo neizkušenih sotrudnikov v svojih vrstah. »Lahko se zgodi, da bo povabil k sodelovanju posameznike z izkušnjami iz strank, ki niso bile izvoljene v parlament. Lahko bi bila to tudi Angelika Mlinar, ki si je že nabrala izkušnje v avstrijskem in evropskem parlamentu.«