Rafael Waldhauser je lani postal avstrijski prvak v starostni skupini pod 14 let v športnem kegljanju. Z dobrimi nastopi je opozoril nase, tako da ni bilo presenetljivo, da bo sredi maja nastopil na mladinskem svetovnem prvenstvu v hrvaškem Varaždinu. Športno panogo, ki marsikomu ni znana, bi Rafael priporočal vsakemu, da jo preizkusi in si ustvari svojo sliko.

Rafael, ki bo februarja dopolnil trinajst let, je s športnim kegljanjem začel pred približno petimi leti. K športu je prišel preko babice Pepce, ki sama tudi še igra in je pred nedavnim postala tudi še koroška prvakinja v starostni skupini nad šestdeset let. Prav tako se s tem športom ukvarja Rafaelov brat David, ki je lani postal avstrijski podprvak v starostni skupini pod deset let. Brata pa poleg športnega kegljanja igrata še nogomet pri SAK. Prvi v njihovi družini, ki se je ukvarjal s športnim kegljanjem, pa je bil Rafaelov stric Daniel. Slednji je v mladosti začel s tem športom in navdušil celo družino za športno panogo, ki jo večina pozna samo kot občasno zabavo v gostilnah. Prav tako kot Rafael je tudi Daniel Waldhauser, ki še danes aktivno igra v prvi avstrijski ligi, v mladih letih dvakrat sodeloval na svetovnih prvenstvih. 

Svetovno prvenstvo

Prvič je Rafael nase opozoril lani na avstrijskem prvenstvu, kjer je prepričljivo premagal vseavstrijsko konkurenco in s tem zbudil tudi zanimanje trenerja avstrijske mladinske ekipe. Malo po državnem prvenstvu je na Dunaju bilo tekmovanje, ki ga organizira šport–na organizacija ASKÖ, trener mladinske reprezentance pa si je na licu mesta hotel ustvariti lastno sliko o perspektivnem igralcu. In tudi tam je podčrtal svojo nadarjenost in odigral svojo doslej najboljšo tekmo. Na tekmovanju je vsega skupaj podrl 562 kegljev. Po tem tekmovanju je postal del avstrijske mladinske reprezentance v starostni skupini pod štirinajst let. Prvo tekmovanje bo imel takoj na svetovnem prvenstvu, ki bo potekalo od 12. do 17. maja na Hrvaškem. 

Igra z dolgo tradicijo

Igra z metanjem žoge na keglje ima zelo dolgo in bogato zgodovino, saj po dostopnih podatkih sodi med najstarejše športne panoge na svetu. Lado Gobec, oče slovenskega kegljaškega športa, je v nekem članku zapisal, da segajo najstarejši viri tega športa v stari Egipt, tam okoli 3200 let pred našim štetjem. 

Kegljanje ali »bowling«

Športna igra, pri kateri se s kroglo podira postavljene keglje, se je v teku tisočletij zelo spremenila. Kegljanje je beseda, ki je v slovensko govorečem prostoru postala sinonim za kegljanje na devet kegljev. Večini znana oblika na deset kegljev pa se v slovenskem prostoru večinoma opisuje kot  »bowling«. Toda kje je razlika? Odgovor je enostaven. Pri kegljanju se za razliko do »bowlinga« podira devet kegljev in igra s poenoteno žogo, ki nima lukenj za prste. Tudi dolžina obeh iger, ki ju je leta 1979 Mednarodni olimpijski komite sprejel in potrdil kot športni panogi, se razlikuje. Pri večini znanem »bowlingu« se igra deset krogov, pri športnem kegljanju pa štirikrat po 30 metov, ki jih igralec oz. igralka mora opraviti v 12 minutah. Prav tako pa se razlikuje tudi način giba in sistem metanja. 

Posebnost kegljanja

Iz Rafaelovega vidika je kegljanje športna panoga, pri kateri je v ospredju koordinacija celotnega telesa v kombinaciji s koncentracijo. »Tudi če kdaj kakšni meti niso tako dobri, bodo prišli spet boljši«, je v pogovoru razložil Rafael in dodal, da je kegljanje predvsem šport, v katerem moraš verjeti vase in svoje sposobnosti. Pomembno je zanj tudi, da ostaneš vedno miren in da si do zadnjega trenutka meta in tudi tekme zelo koncentriran. Je športna panoga, ki jo lahko izvaja vsakdo in pri kateri se trenira celotno telo. Povpraševanje za ta šport ni tako veliko, opaža Rafael, kar pa zanj nikakor ni razumljivo, saj s tem športom povezuje veliko veselja in bi ga priporočal vsem osebam.