Manuel Oraže trenutno opravlja profesuro za gibanje in šport na Pedagoški visoki šoli ter izobražuje vse smučarske učitelje in učiteljice na Koroškem. Ob vsem tem pa je tudi član glasbene skupine Kulturerben. V pogovoru z Novicami je povedal, kako je prišel do športa, spregovoril je tudi o paralelah med športom in glasbo ter o sprejem­nem izpitu za športne vede na Univerzi v Celovcu. 

Celovec  Manuel Oraže je že od zgodnje mladosti tesno povezan s športom. Ni bilo torej presenetljivo, da ga je življenjska pot v vodila prav v to smer. Po uspešno zaključenem študiju slovenščine in športnih ved v pedagoško smer v Gradcu je osem let je poučeval na Dvojezični trgovski akademiji in Slovenski gimnaziji v Celovcu. V tem času je bil športni koordinator za šole na Koroškem in prav tako tudi trener avstrijske smučarske reprezentance prizadetih. Pot ga je v zadnjih letih vodila naprej. Trenutno opravlja profesuro za gibanje in šport na Pedagoški visoki šoli ter vodi na Univerzi v Celovcu smučarske tečaje in prav tako izobražuje vse smučarske učitelje in učiteljice na Koroškem. Ob vsem tem pa je tudi član glasbene skupine Kulturerben. Kombinacija med glasbo in športom mu uspe tako, da med tednom posveča pozornost športu, ob vikendih pa glasbi. Pogovorili smo se z njim o njegovi poti do športa, o paralelah med športom in glasbo ter o sprejemnem izpitu za športne vede na Univerzi v Celovcu. 

Kako se je izoblikovala tvoja športna pot? 

Manuel Oraže: To je se je v bistvu začelo že zelo zgodaj. Starša sta bila pri tem zelo pomembna. Prihajam iz zelo športne družine. Oče je bil izreden smučar, mama je prav tako bila zelo dobra športnica. Njima je bilo zelo važno, da se njuna fanta športno udejstvujeta. Jaz sem že s štirimi leti začel z namiznim tenisom v klubu v Borovljah. Potem pa sem skoraj vse poskusil, na primer smo smučali, igrali tenis ali plezali. Pomembno je bilo, da se veliko gibamo. Zelo veliko športnih panog sem že tedaj spoznal. Veliko časa pa sem preživel tudi v gozdu, ki od doma ni bil daleč. Sedaj opažam, da sem tam dobil osnove za dobro gibanje.  

In kako se je nadaljevalo? 

Potem sem se pravzaprav osredotočil na smučanje. Diplomo za smučarskega učitelja sem končal in potem opravil še nadaljnje izpite za trenerja. Nekaj let sem tudi delal pri avstrijski smučarski zvezi za reprezentanco prizadetih. To ponudbo sem dobil, ko sem zaključil študij slovenščine in športnih ved na graški univerzi, s tem delom pa sem nadaljeval ob poučevanju na Dvojezični trgovski akademiji in Slovenski gimnaziji. Pri tem zanimivem delu sem bil veliko na poti, ker so tekme po vsem svetu. Na primer smo bili tri tedne v Čilu, da smo se pripravili. Višek pa je bil svetovno prvenstvo na Trbižu, kar je bilo zelo blizu doma. Prišlo je veliko navijačev in navijačic, ki so ustvarili fenomenalno vzdušje. 

Stalni spremljevalec v vašem življenju je bil torej šport. Kakšen pomen ima ta za vas?  

Šport je v bistvu zame vse. Vse, kar se v športu dogaja, ni le za telo dobro. Mnogo se naučiš tudi za življenje, na primer, da ne misliš samo nase, temveč tudi na druge, na celo ekipo. V življenju ti šport vedno pomaga. To je moj dostop do športa in doslej mi je ta dostop res vedno pomagal. Poleg tega, da je šport moje delo in imam vsak dan nekaj ur športa, se po kratki pavzi še sam naprej ukvarjam s športom. 

Prav tako vas spremlja tudi glasba. Obstajajo med športom in glasbo kakšne paralele? 

Na vsak način. Šport in glasbo lahko dobro primerjaš v več vidikih. Na primer je pri obeh stvareh zelo pomembna kreativnost. Prav tako pa je pomembno, kaj nudiš publiki. Če vidiš, da nekaj ne gre, moraš nekaj spremeniti. 

Zakaj naj bi se človek ukvarjal s športom?

V prvi vrsti zaradi zdravja. Če bi se vsak s športom ukvarjal vsaj eno uro na dan in malo gledal na prehrano, bi to bilo zelo dobro tudi za zdravstveni sistem in bi si veliko prihranili. Saj že pregovor pravi, da je zdrav duh v zdravem telesu. 

Na sprejemni izpit za športne vede se iz leta v leto prijavlja veliko ljudi. Pred izpitom pa ima marsikdo strah, ker ne ve, kaj ga čaka. Na kaj je treba biti pozoren? 

Pomembno je, da si telesno zelo dobro pripravljen. To je najbolj pomembno. Na spletni strani Univerze v Celovcu si lahko vsak pogleda posnetke vaj, ki jih je treba narediti pri sprejemnem izpitu. Če si samo prebereš, kaj je treba narediti, bo veliko teže, če takih gibov še nikoli nisi naredil. Na posnetkih si lahko ogledate, kaj je treba znati na drogu ali pri gimnastiki. To si lahko vsak ogleda. Dobro je tudi, če imaš kak­šnega prijatelja ali znanca, ki se ukvarja z eno od zahtevanih panog, ki lahko svetuje. Svetoval pa bi tudi udeležbo na pripravljalnem tečaju. Tam poteka vse tako kakor pri izpitu samem. Vse panoge se tam preizkusi. Navzoči pa so tedaj tudi vsi nadzorniki in nadzornice. Vsakemu damo individualno nasvete, na kaj mora biti pozoren. Ta pripravljalni tečaj je zelo pomemben. 

Kaj vse ponuja študij športnih ved? 

Zelo raznolike stvari. V bistvu se naučiš vse. Od parterne telovadbe do smučanja tja do panog, ki jih morda prej še nisi poznal. Študij pa ni samo praksa, temveč je sestavni del tudi teorija, kjer imaš na primer anatomijo ali fiziologijo. Je zanimivo, ker sam zelo veliko spoznaš o telesu in o zdravju. 

Kakšen pa je pogoj za tak študij? 

Ljubezen do športa, to je najbolj pomembno. Kot bodoči učitelj ali učiteljica moraš dijake in dijakinje motivirati in kot športnik ali športnica navdušiš druge. Zato pa je ljubezen do športa po mojem mnenju zelo pomembna.