Z začetkom letošnjega prvenstva Jana Kupper, doma v Kočuhi pri Šmarjeti, ni bila zelo vesela. S trdim delom in malo sreče pa se zadnji meseci izkazujejo za vedno boljše, saj je na zadnjih dveh mednarodnih tekmah le za las zaostala za prvim mestom. 

S športom, ki tesno povezuje človeka in konja, vztrajnostno-distančno jahanje, se že vrsto let uspešno ukvarja Jana Kupper . Začetek letošnje sezone ni potekal po načrtu. 

Na začetku leta se je poškodoval Janin konj »Talisman el Takko«, s katerim ni mogla tekmovati celo leto. Trenutno počasi zopet pričenja s treningom. Tudi prva tekmovanja, ki jih je jezdila z drugimi konji, niso potekala čisto po želji, je razložila v pogovoru in dodala, da je to pač šport, da ne poteka vedno vse perfektno. Bolje se je odvijalo v zadnjih dveh mednarodnih tekmovanjih. V obeh tekmah, ki sta potekali preko 100 km, je postala druga. Potek teh je bil vedno napet, saj se je pri obeh tekmah šele v zaključnem šprintu odločalo o zmagi. »Iz takih izkušenj se marsičesa naučiš,« je poudarila Jana. Možnost udejanjiti pridobljene izkušnje bo imela mlada Rožanka na začetku decembra, ko bo v Barceloni potekalo zadnje tekmovanje v letošnjem letu. 

Utrinek s tekmovanja

Tekmovanja so na več krogih. Vsakemu krogu sledi veterinarski pregled, pred katerim je treba umiriti srčni utrip konja. Šele ko je frekvenca srčnih utripov nižja od 64 na minuto, sodniki ustavijo merjenje časa. Samo če je vse v redu, lahko tekmovalci in tekmovalke ter tudi konji nadaljujejo z naslednjim krogom. V Janinem primeru je na primer pri prvem tekmovanju bil prvi veterinarski pregled po 30 km, drugi po 60 km, tretji po 80 km in zadnji po prestopu cilja. Kdaj se preverja stanje konja, se razlikuje od tekme do tekme. 

Jana trenutno na Portugalskem oskrbuje skupaj s še eno osebo približno dvanajst konj. Število niha, saj se občasno pridružijo še drugi konji. S konji se ne trenira ves čas, pomemben je tudi čas odmora. S pripravo začnejo okoli osem tednov pred tekmovanjem. 

Šport, ki tesno povezuje človeka in konja.

Pri tem sestavijo načrt, ki se ga skušajo držati, kolikor je le možno. Treba pa ga je vedno prilagoditi, je razložila Jana. Kateri konj bo tekmoval, je odvisno tudi od terena – ali bo tekmovanje na pesku, v gorah ali na kakem travniku. En konj je boljši na enem, drugi pa na drugačnem terenu. 

Za naslednje leto si je nadarjena jahalka zastavila velik cilj, namreč sodelovanje na svetovnem prvenstvu seniorjev, ki bo naslednje leto v Veroni. 

Pri seniorjih poteka tekmovanje na progi, dolgi preko 160 km in tudi konji morajo biti dovolj stari. Za progo, dolgo 120 km, mora biti konj star najmanj 7 let, za 160 km pa najmanj 8 let. Do takrat naj bi se vrnil na progo tudi Janin konj »Talisman el Takko«, ki bo naslednje leto prvič ustrezal normam starosti. 

V pogovoru je dejala, da če se ne bo izšlo do naslednjega leta, se bo pa pripravila na naslednje svetovno prvenstvo, ki bo potem leto navrh v nizozemskem mestu Armelo.