Celovec  Nedeljske tekme za Koroški pokal v alpskem smučanju na Peci zaradi aktualnih razlogov ni bilo. Nastaja nov format te priljubljene čezmejne športne preizkušnje.

Druga in zadnja tekma v letošnjem Koroškem pokalu v alpskem smučanju, ki naj bi minulo nedeljo potekala na Peci, je postala žrtev koronavirusa. S tem je bila prva letošnja preizkušnja v Črni na Koroškem zadnja tekma Koroškega pokala v alpskem smučanju v takšni obliki, kakor ga poznamo – ko je šlo tudi za to, katero izmed društev bo osvojilo nagrado za skupni ekipni seštevek, lesen kip medveda Rožnika. Zadnja leta so ga največkrat osvojili člani DSG Sele-Zell (tudi letos), zato bo leseni Rožnik za vedno ostal pri njih v Selah (če ga ne bodo ukradli kapelški sosedje, kakor se je že zgodilo…).

Slovenska športna zveza, ki je bil s krajevnimi društvi prirediteljica Koroškega pokala v alpskem smučanju, sedaj pospešeno razvija nov format pokala, pravi tajnik SŠZ Marko Loibnegger.

Zadnja tekma Koroškega pokala v alpskem smučanju bi bila zadnja tekma takšnega pokala, kakor ga poznamo. Je konec pokala ali se bo spremenil?

Marko Loibnegger: Konca pokala definitivno ne bo, ker je prevelika uspešnica. V zadnjih enajstih letih se je od preprostih začetkov razvil na visok športni nivo z odlično urejenimi progami. Kljub temu pa pokal ni izgubil svojega bistva in srca, to je druženje med Slovenci v Avstriji in Sloveniji. Tega seveda ne bomo spreminjali. Hočemo pa pridobiti svežega vetra. Bitka za Rožnika je bila atraktivna, super zadeva, ampak Rožnik je na koncu bil preveč dominanten.

Predvsem dve društvi, DSG Sele-
Zell in kapelško SPD Zarja, sta bitko vzeli zelo resno.

Tako je. Druga, manjša društva niso imela možnosti, da ga osvojijo. Zato smo se odločili, da Rožnika trajno obdrži tisto društvo, ki ga je doslej največkrat osvojilo, in to je DSG Sele-Zell. Sedaj pa gre za to, da pokal oblikujemo atraktivno za vsa društva, da tudi manjša društva lahko zmagajo v skupnem seštevku.

Ideje že imate?

Cilj je, da vsako leto izvedemo vsaj dve tekmi, na vsaki pa mora biti zanimiva nagrada za društvo. Če zaradi drugih obveznosti društvo na kakšni tekmi ne more sodelovati, naj ima kot ekipa tudi še drugo možnost. Ideja, ki se nam je porodila, je tudi, da bi posamezno društvo za vsako tekmo iz svojih vrst imenovalo šest smučarjev, polovico deklet, polovico fantov, ki tekmujejo za društveni pokal.  S tem bi tudi manjša društva imela možnost, da tekmujejo za društveno prvenstvo, ker šest dobrih smučarjev naj bi mogli vsi zbrati. 

Udeležba pa tudi v prihodnje ne bo mogoča, če smučar ne bo tekmoval za kakšno društvo?

Saj so tudi sedaj posamezniki lahko sodelovali brez težav, so pač preprosto, rekli, da tekmujejo za to ali ono društvo. Naš cilj pa je, da nagovorimo še več društev, predvsem tudi kulturna.  Zajeti hočemo čim več ljudi. Pa da bo čim več napetosti. Do konca.

Še naprej nagovarjate tudi odlične tekmovalce in širšo množico tistih, ki ne blestijo nujno z najhitrejšim časom?

Točno tako. Ravna ta lepa mešanica je bila pri Koroškem pokalu v alpskem smučanju še posebej privlačna. Da tekmujejo posamezni smučarji in tudi društva.