Rudi Kullnig iz Kotmare vasi je vsak dan na kolesu
Med tednom prevozi Rudi Kullnig s svojim električnim kolesom najmanj 20 kilometrov na dan: iz Kotmare vasi se namreč vozi v službo v Celovec. Za Kullniga je kolo glavno prometno sredstvo. Vozniški izpit ima, avtomobila po lastnih besedah pa ne potrebuje, saj vse, kar je treba lahko opravi tudi z biciklom. Ob slabem vremenu se pelje z avtobusom, če je cesta suha, se včasih pelje tudi pozimi. Zdaj ima že drugo električno kolo, prejšnjega, s katerim je prevozil 20.000 kilometrov, je imel sedem let, dokler mu ni odpovedal motor. Lani avgusta je pri prodajalcu koles Rudolfu Petermannu kupil že drugo, ki ima zdaj že 2000 kilometrov na števcu.
Tudi on je zaželeno kolo dobil šele z zamudo, e-kolesa so bila deloma razprodana. Z vsakodnevnimi vožnjami v Celovec je Kullnig začel šele potem, ko je dobil prvo električno kolo: »Letos sem s svojim električnim kolesom prevozil petkrat toliko kilometrov kot z vsemi navadnimi kolesi, ki sem jih imel prej.« Očitna prednost e-koles je po mnenju Kullniga razmeroma hitra vožnja, kljub temu se pa pri tem ne potiš. V pogovorih o e-kolesih slišimo včasih tudi negativne komentarje, češ da so ta kolesa le neke vrste mopedi z električnim pogonom. Rudi Kullnig takim sodbam nasprotuje: »Če bi to držalo, bi še vedno imel konfekcijsko številko 3XL.«
V Celovec se vozi po novi poti, ki je namenjena izključno kolesarjem. Takšne poti omogočajo kolesarjem prijetno in varno vožnjo, Kullnig bi si želel še več podobnih iniciativ. Konkretno bi si želel spremembo cestnega reda v smislu, da kolesarji na cesti ne bi bili več tako zapo-stavljeni, da bi postali enakopravni udeleženci prometa: »Mnenja sem, da bi več ljudi prestopilo na kolo, če bi bila infrastruktura bolje urejena.«
