Po 43 letih je igral svojo zadnjo tekmo za Dobljane

»Prvo tekmo sem igral leta 1983. To je bila tudi prva tekma Doba. V sredo, 15. 4., pa sem igral zadnjo. Prav pri zadnji točki pa sem si še rahlo poškodoval mečno mišico,« z nasmehom pove Peter Trampusch, ki je 20 let poleg odbojke igral tudi nogomet pri ekipi iz Žvabeka. Na vprašanje, kako je bilo možno združiti oba športa, pove: »Je že šlo. Pozimi sem igral odbojko, poleti nogomet, jeseni in spomladi, ko sta se sezoni križali, je bilo malo teže združiti oba športa, je pa vedno nekako šlo.« Ženi je pravzaprav obljubil, da bo športno kariero končal že pri 30 letih, a je športu je le ostal zvest kot aktiven igralec le še nekaj let več. »Iz leta v leto je šlo potem naprej in potem ni bilo več tema,« pove. Poleg športa doma opravlja Krištanovo kmetijo, na katero se je priženil pred več kot 30 leti, prav tako dolgo pa je tudi že v občinskem svetu. Kot razlog, zakaj se politično udejstvuje, pa je povedal, da je čutil potrebo. 

Nad 30 let je bil zaposlen na Posojilnici banki v Pliberku. Per tremi leti je začel delati pri Slovenski športni zvezi kot administrator projektov. »V šolah treniram mladino v sklopu projekta KAMPUS in pomagam pri vsakdanjih opravkih pri Slovenski športni zvezi in pri naših projektih. Šport je bil moj stalni spremljevalec in pravzaprav nisem več računal s tem, da bo v zadnjih letih še moj konjiček postal poklic,« pravi Peter Trampusch, ki se bo z letom 2026 upokojil. V penziji bo ostal še zvest športu kot trener, veliko časa pa bo odtlej posvetil tudi svoji domači kmetiji v Dolnji vasi. 

»Skoraj nihče ne ve, da ima Dob v drugi avstrijski ligi in tudi v koroški ligi ekipo, ki se tako kot prva ekipa vsako leto borita za prva mesta. Imamo tudi žensko ekipo, ki uspešno tekmuje v koroški ligi,« pojas­njuje Peter Trampusch, podpredsednik SK Zadruga Aich/Dob. Začetki društva segajo v poletje 1983, ko se je skupina mladih iz Doba zbrala v Medulinu. »Sonce, morje, zabava. Med nami tudi Gerhard Kitzinger, Dunajčan, družinski prijatelj. Orjak, visok 201 cm in igralec avstrijske odbojkarske reprezentance. Potegnili smo vrv čez dvorišče penziona in začeli igrati žogo preko vrvi in 40 let pozneje še vedno igramo žogo čez mrežo,« se spominja tistih dni, ko se je vse skupaj začelo. Za Petra Trampuscha pa se je pred nedavnim končala aktivna kariera v Kulturnem domu. »Imamo dovolj mladih in enostavno ni več časa,« pove, zakaj se je po 43 letih odločil zaključiti kariero. »Če glava več hoče, kot telo zmore, moraš nehati.«

Svojo zadnjo tekmo opisuje kot zelo čustveno, saj, kakor pravi: »Seveda se pripraviš na to, da je to zadnja tekma, prav zavedaš pa se šele na igrišču.«