Napačna predstava o borilnem športu

Preden je začel ju-jitsu, se je preizkusil v mnogih drugih športnih panogah.  V mladih letih je najprej igral nogomet pri Slovenskem atletskem klubu SAK, toda igranje nogometa mu ni bilo všeč. Opazil pa je, da rad uporablja svoje telo. Po nogometu je začel trenirati judo. Čeprav mu je bil judo bolj všeč, mu njegova pravila niso odgovarjala. Že vedno se je rad meril in boril s prijatelji, ne da bi se tepli. Naslednja leta se je ukvarjal malo s treningom moči in treningom za mišično maso. Nekega dne, pri devetnajstih letih, je slučajno srečal člana borilne šole »Flowing Arts Academy« v Celovcu, ki mu je priporočil, da naj pride na poskusni trening. »In od prvega treninga sem si mislil, to je nekaj zame.« Tako je zase odkril borilni šport ju-jitsu. 

Kumer je odraščal na Suhi, kjer je obiskoval ljudsko šolo. Nato je nadaljeval šolsko pot na Slovenski gimnaziji v Celovcu, kjer je maturiral. Po končani šoli je opravil prostovoljno socialno leto, se preselil v Celovec in začel izobrazbo za meha­tronika pri firmi Zimmer v Celovcu. Tudi v prostem času se rad ukvarja s športom ali pa se druži s prijatelji.

Že na prvem treningu je opazil, da je imel popolnoma napačen vtis o ljudeh. Borilne športnike ponavadi spremlja stereotip, da so neumni in agresivni. Kumer se ne strinja s to izjavo in jih opiše kot »najbolj prijazno skupino ljudi, ki jih je kdaj srečal«.

Najpomembnejša lekcija za Kumra je, da v tem prostoru ni pomembno, kateri poklic imaš, katero religijo imaš, katero spolno orientacijo imaš. »Na ´matni´ smo vsi isti« izjavlja Kumer. Skupno izvajanje športa vodi do sproščene glave in do zabave. Na treningu ni časa za druge misli, šport je edino, kar šteje.

Borilni šport se loči na dve disciplini. Ena je način udarjanja, ko se tepeš z vsemi deli telesa, druga pa prijemalne tehnike, kjer se ne tepeš in je glavni del vadbena borba. Ju-jitsu spada pod prijemalne tehnike in tu se bolj redko poškoduješ. Dva odločilna faktorja v ju-jitsu sta predvsem tehnika, sledi pa moč. Borba se začne stoje, cilj pa je, da nasprotnika spraviš na tla v položaj, kjer ničesar ne more več storiti in se preda. Dodatno pa štejejo pike, ki so lahko odločilne na koncu borbe. Kumer je doslej imel dve tekmovanji in ima modri pas, drugi od petih pasov. Poškodovan je bil samo enkrat, potreboval je kljub temu operacijo, kjer so mu izrezali del meniskusa, kar je omogočalo, da se je lahko hitreje vrnil na trening. Ju-jitsu ga ne uči samo telesnih lekcij, temveč še osebnostne, kot na primer sprejemanje poraza. Konec leta namerava ponovno tekmovati. Pred pol leta pa je tudi začel pomagati kot trener pri tečaju mladih in začetnikov.

Borilna šola »Flowing Arts Academy« v Celovcu obstaja že več kot 15 let. Šola ima nad 350 članov, 29 trenerjev in poučuje deset športnih panog. Cilj je, da imajo v vsaki športni panogi enega specialista. 31. avgusta bodo odprli drugo lokacijo v Wolfsbergu. »Vsak lahko pride. Prvi korak moraš narediti skozi vrata in ti bo všeč,« priporoča Kumer.  BENJAMIN LANEGGER