Namiznoteniški klub NTK Lepena: V naslednjih letih hočejo Lepenčani v prvo avstrijsko ligo

Na začetku so rekli, da je podliga maksimalno, kar je možno. V teku let pa so v Lepeni začeli razmišljati o še večjih ciljih.
Letošnja članska ekipa NTK Lepena, ki v koroški ligi zaseda tretje mesto. Z leve: Mitja Orasche, Luka Breznik, Marko Spegel in Simon Ošina

Pravzaprav je ironija zgodovine, da je šola v Lepeni prenehala delovati prav leta 2011, ko je Maja Haderlap, nekdanja učenka lepenske ljudske šole, prejela nagrado Ingeborg Bachmann. Toda kaj ima to opravka z namiznoteniško ekipo iz Lepene, ki je v zadnjih letih vedno spet opozarjala nase? Odgovor: Šolsko poslopje so namreč Lepenčani sčasoma s številnimi kulturnimi in športnimi prireditvami preoblikovali v lepenski kulturnoizobraževalni in športni center.

Prvi namiznoteniški igralci NTK Lepena leta 2013 na pripravah v Nerezinah z leve: Igor Orasche, Vili Ošina, Pauli Ošina, Raphael Ošina, Filip Ošina, Mitja Orasche, Hanez Orasche in Tobias Ošina

Leta 2012 so ustanovili v kulturnem društvu Lepenska šola namiznoteniško sekcijo NTK Lepena. »Ko smo leta 2013 začeli prvenstvena tekmovanja, si nihče ni mislil, da bomo šest let pozneje igrali v koroški ligi,« pravi predsednik Vili Ošina. Prvi trener ekipe je bil Franz Juwan, nasledil pa ga je Andrej Bač z Raven na Koroškem. Za namizni tenis so se odločili v Lepeni iz preprostega razloga, ker so že desetletja prirejali novoletne namiznoteniške turnirje in je bilo za ta šport dovolj zanimanj, ki narašča iz leta v leto. Z Mitjo Oraschejem so dobili tudi mladinskega trenerja, ki spremlja trenutno okoli 15 mladih. Kot cilj pa Orasche navaja, da hočejo, če bo možno, v naslednjih letih v prvo avstrijsko ligo.

Elina Podojsteršek-Turk (12), Železna Kapla: Lansko leto sem začela trenirati namizni tenis, ker me je ta šport zanimal. Doma prej nisem igrala namiznega tenisa. V prvenstvu še nisem igrala. Hodim v drugi razred Nove srednje šole v Železni Kapli. Poleg namiznega tenisa igram klavir in tudi hokej na ledu. Rada bi postala dobra namiznoteniška igralka in nekoč tudi igrala za člansko ekipo NTK Lepena.
Simon Ošina (17), Železna Kapla: Do namiznega tenisa sem prišel pred sedmimi leti. Preizkusil sem veliko športnih panog, med drugim tudi karate, tenis ali odbojko, a najbolj mi je bil všeč namizni tenis, ker je v društvu tudi nekaj mojih sorodnikov. Obiskujem osmi razred športne šole BORG. Moj športni cilj je igrati v prvi avstrijski ligi, letos pa hočem biti med najboljšimi v koroški ligi.
Mitja Orasche (28) Lepena: Pomembna je enostavno ljubezen do tega športa. To nedvomno imam. Tedensko temu športu posvetim najmanj osem ur. Začel sem s treningi za otroke in opravil tudi tovrstne izpite, da lahko mladim nudim dobre treninge. Namizni tenis postane namreč še bolj zanimiv, če obvladaš osnove. Cilj je prva liga, če bom sam lahko tam tudi igral, pa še ne vem. Do namiznega tenisa sem prišel preko novoletnih turnirjev. Moj oče Marijan Orasche je tudi igral in bil zelo dober namiznoteniški igralec. Od leta 2023 naši novoletni turnirji potekajo v njegov spomin.
Vili Ošina (63) Lepena: Prvo prvenstveno tekmo smo imeli v Šentpavlu. Tedaj še nismo imeli pojma o namiznoteniških prvenstvenih pravilih. Malo smo se že pozanimali, ampak ko smo prišli tja, sem za tekmo imel s sabo belo majico in to je največja napaka, ki jo lahko narediš v namiznem tenisu. Navajen sem bil od tenisa, pri namiznem tenisu pa tega ne smeš, da se vidi belo žogo. Z majico sem smel potem igrati, ekipa iz Šentpavla pa nam je potem razložila še nadaljnja pravila. Od tedaj pa smo se precej razvili naprej. Ko smo začeli, smo mislili, da je možna le podliga.

Iz rubrike Šport preberite tudi