Kako krepiti dvojezičnost pri nogometu in v šoli

»V prvi vrsti so mi pri srcu otroci. Najlepše mi je, ko vidim, da otroci na jezikovni ravni napredujejo in se res opaža, da se od tedna do tedna več naučijo. Potem sam vem, da sem na pravi poti,« meni Fabijan-
­Rio Igerc. Na podlagi tega vidika in osebnega športnega zanimanja je prevzel imerzivni model, ki ga je opisal v diplomski nalogi za bachelor študij za ljudskošolskega učitelja in ga kombiniral z nogometom. Kot bodoči dvojezični ljudskošolski učitelj mora opraviti glavni pedagoški študij in poleg tega še dodatno izobrazbo za slovenščino. S tem mu je treba torej napisati dve zaključni
nalogi.

Imerzivni model predstavlja poučevalno metodo za poučevanje v večjezičnosti. Pri tem se naj bi dijaki čim dlje potapljali v ciljnem jeziku, ne da bi ga menjavali. Najpogostejša izvedba modela je redna menjava poučevalnega jezika, ponavadi dnevno ali tedensko. Menjava jezika velja za celotno šolo. Model je v Celovcu aktiven od šolskega leta 2003/04 naprej.

»Upam, da bom lahko gradivo, ki sem ga ustvaril v sklopu pisanja zaključne naloge, lahko tudi vpletel v šolski pouk in v nogometne treninge,« pravi Igerc. Pripravil je učno gradivo za dijake, ki je sestavljeno iz raznih delovnih listov in poučevalnih iger. Potek poučevanja bi bil, da učitelj skupaj z dijaki obdela besedilo, s katerim šolarji spoznajo osnove nogometa. Nato bi dijaki dobili delovne liste, primerne jezikovnemu in nogometnemu znanju. Poleg tega ima pripravljene sličice, katerim je treba dodati pravilno  definicijo, in prazno nogometno igrišče, kjer morajo dijaki pravilno položiti dane besede k primerni stvari ali definirati pozicijo igralca. Pripravil je tudi memori, pri katerem je treba obrniti sliko z ustrezno besedo. Razvil je tudi majhen slovarček za dijake, trenerje in učiteljski personal s frazami. Osebno je v sklopu zaključne naloge že vodil individualni nogometni trening izjemno v slovenščini, v katerega je vpletel izdelano vsebino. 

»V Globasnici se počutim zelo dobro, ker je okolje dvojezično. Tudi v naraščaju, ki ga treniram, se najdejo otroci, ki govorijo doma slovensko. Tako da med treningom uporabljam dostikrat slovenske fraze, tudi v podjunskem narečju. Opažam, da me nemško govoreči otroci razumejo, ker se s časom navadijo na slovenske besede. To seveda dokazuje, da se otrok med treningom implicitno navadi govorjenega jezika in je vidno, da se lahko vpleta slovenščino v trening. Ob tem pa moram opozoriti na to, da nogometno igrišče ni glavna lokacija učenja slovenščine, to mora še vedno biti šola,« pravi Fabijan-Rio Igerc.