
Nežno, mirno glasbo v ozadju najprej prekine glas napovedovalca, ki po zvočniku daje navodilo »napolnite«. Nato pet strelov zračne pištole v desetih sekundah. V kleti beljaške srednje šole Auen so se v nedeljo, 8. marca, srečali najboljši koroški športni strelci in strelke. Prvo tekmovanje dneva je bila neolimpijska panoga. Tarčo s premerom 7 cm so iz desetih metrov morali zadeti čim bliže sredini v osmih serijah. V vsaki so oddali tekmovalci in tekmovalke pet strelov v desetih sekundah.
Prvo mesto in s tem naslov koroškega prvaka si je zagotovil Andreas Auprich pred moštvenimi kolegi moštva Lenni Stippich, Gerhard Salbrechter, Andreas Sodl ter pred svojo hčerko Katjo (vsi iz ekipe SV Eisenkappel).
Katja Auprich bi v ženski konkurenci prav tako osvojila prvo mesto, a ker je od treh potrebnih prijav manjkala ena, ni bilo uradnega ženskega tekmovanja.
V olimpijski panogi, kjer morajo v 75 minutah oddati 60 strelov, je Katja osvojila tretje mesto, po tem, ko je po prvem krogu še vodila. Oče Andreas se je tudi v drugi panogi dneva kronal z naslovom koroškega prvaka. V mešanem tekmovanju, kjer sta oče in hči tekmovala skupaj, pa sta osvojila drugo mesto. Od 25. do 29. marca pa se bosta oba borila za odličja na avstrijskem prvenstvu v Volšperku.
Treniram predvsem z zračno pištolo, pozimi v dvorani, poleti pa zunaj tudi z malokalibrsko pištolo na 25 in 50 metrov. Tekmujem v državni ligi po vsej Avstriji, kjer tekmujemo z našo ekipo iz Železne Kaple. Večkrat smo bili drugi ali tretji, zmagati pa nam še ni uspelo, kar pa je naš letošnji cilj. Posamično sem že večkrat postala deželna in tudi državna prvakinja, dvakrat z zračno pištolo in trikrat z malokalibrsko. Tekmovala sem tudi že v Sloveniji in Italiji. Moj cilj je predvsem napredovati in biti vedno boljša. Na tokratnem koroškem prvenstvu v Beljaku sem v celem tekmovalnem dnevu naredila okoli 180 strelov. Na tekmovanju pa sem bila malo utrujena, ker sem nekaj dni pred tekmovanjem trenirala z mlajšim bratom Florianom.
Po poklicu sem upravni sodnik v Gradcu. K streljanju sem prišel preko starih lovcev v Železni Kapli, ki so me kot mladega navdušili za ta šport. Resno sem začel trenirati šele leta 1982. Vsega skupaj sem bil 17 let v avstrijskem nacionalnem kadru, nastopal sem na evropskih in svetovnih prvenstvih in na vojaških svetovnih igrah. Streljanje rad primerjam z golfom: gib mora biti avtomatičen, saj ko začneš o njem preveč razmišljati, natančnost izgine. Idealno je pravzaprav, če te strel preseneti.
Iz rubrike Šport preberite tudi