Damjan Lampichler je eden od perspektivnih igralcev celovškega KAC. Lansko leto je z ekipo starostne skupine pod 15 let osvojil naslov avstrijskega in slovenskega državnega prvaka. Prav tako pa je pomemben del avstrijske reprezentance U15. Pri doseganju svojih športnih ciljev pa mu poleg staršev in sorodnikov pomaga tudi Slovenska športna zveza (SŠŽ). 

S štirimi leti je Damjan šel z očetom gledat tekmo KAC v Celovec in takoj mu je postal hokej všeč. Vzornik mu je bil od prvega trenutka naprej Paul Schellander, kateremu je tudi risal slike in mu jih dal po tekmi. Od Paula pa je nato prejel tudi darila. S štirimi leti še ni smel začeti s treningi, je razložila mama. Šele kasneje, ko je prišel v ljudsko šolo, je začel s treningi hokeja. Do tedaj je Damjan doma vadil z rolkami. Prvič je na led nato stopil s šestimi leti pri KAC, kjer igra še danes.

Del avstrijske reprezentance

Danes igra pretežno za ekipo starostne skupine do 17 let, čeprav bi lahko igral še za ekipo  pod 15 let. »Telesno so igralci že vsi bolj razviti kot jaz, tehnično pa ni razlike,« pravi Damjan, ki je tudi del avstrijske reprezentance starostne skupine pod 15 let. Z njo potuje na razne  turnirje, ki so priprave na veledogodke kot npr. svetovno prvenstvo ali mladinske olimpijske igre, ki so na sporedu šele pri tekmovanjih starostne skupine pod 16 let. Nazadnje je pred dvema tednoma z avstrijsko izbrano vrsto zmagal v Kufsteinu mednarodni turnir Gerhard Wilhelm Cup. 

Šport in šola

Obiskuje peti razred Slovenske gimnazije v Celovcu. Tedensko ima poleg šolskih obveznosti še dve tekmi in pet treningov. Pred treningom in tekmami soigralci porabijo približno 15 minut, da obujejo opremo, pravi Damjan. Pri njem pa to traja še malo dlje, ker si pri tem pusti več časa.

Minula sezona in cilji za naprej

Lansko leto je z ekipo KAC U15 postal avstrijski in slovenski prvak. KAC je namreč lansko leto tako kot VSV ali Beograd nastopal v slovenskem mladinskem prvenstvu. Obe finalni tekmi sta potekali na tri zmage (best of 5). V finalu avstrijskega prvenstva je čakala ekipa z Dunaja, v finalu slovenskega prvenstva pa ekipa z Jesenic. Finalne tekme so potekale skoraj istočasno. »Ta čas je bil telesno zelo naporen,« se spominja Damjan. V obeh finalih so izgubili prvi dve tekmi, tako da so bili prisiljeni zmagati v vseh tekmah. Pod pritiskom so uspeli obrniti finalni seriji v svoj prid in obakrat osvojili naslov prvaka. Za v bodoče si je mladi Radišan zastavil  cilj: igranje v švedski ali nemški ligi.