Pri opisovanju Andreja Olipa bi bilo laže naštevati stvari, ki jih ne dela. Vse njegove fascinacije so se pri njem razvile že zgodaj. Ena od teh je bila, da je hotel leteti. Najprej je želel postati astronavt. Potem ko je uvidel, da iz tega ne bo nič, pilot. Na koncu je bilo letenje s padalom to, kar je preostalo. Za najbolj ekstremen šport označuje nogomet. Sam sebe nima za športnika, temveč za človeka, ki rad živi v gorah in rad hodi po njih. Z vsestransko aktivnim Selanom smo se v pogovoru osredotočili na njegove prve izkušnje v gorah, o tem, kako je prišel do plezanja, o izobrazbi za gorskega vodnika ter o pripomočkih za hojo na gore.  

Katera je tvoja najljubša gora?

Andrej Olip: Zame so vse gore lepe. Ampak Košuta, ki je pred mojo hišo in je zelo raznolika, mislim, da izstopa. Tam lahko plezaš, lahko se sprehajaš, lahko smučaš. Totalno raznolika gora je to. Imaš zelo veliko možnosti na omejenem prostoru, od alpinističnih tur, ki so res zahtevne, do pohodniških poti, ki niso tako zahtevne. 

Kdaj si bil prvič na vrhu gore? 

Prva gora, ki se je spomnim, je tudi bila Košuta. Bil sem še zelo mlad, kakih pet ali šest let star, ko sem bil prvič na njej in bilo je res lepo. Z očetom sem bil, vem pa še, da je tedaj bil zraven tudi današnji škof Jože Marketz. Spomnim se še, da mi je čelada padla dol in se je odkotalila. Jože Marketz pa je potem šel ponjo in mi jo spet vrnil.  Morda je to že bil začetek moje fascinacije za gore. 

Kako si sploh prišel do plezanja?

Ko sem bil majhen, sem za rojstni dan nekoč dobil vrv, osmico in pas. S tem sem kar nekaj časa delal, a v bistvu nisem imel pojma, kaj naj pravzaprav delam. Potem sem nekaj časa igral hokej, medtem je bilo spet malo manj časa za plezanje. Ko sem zaradi poškodbe moral nehati s hokejem, je pa je to bilo nekaj, kar ni bilo daleč. Šel sem zopet plezat in tudi smučat. Začel sem pa tudi leteti s padalom. In potem se je vse to stopnjevalo. Nekako sem odkril strast do vsega tega. Lepo se mi je to zdelo in prijatelje sem našel v tem krogu. Potem sem pač vedno globlje drsel v to in začel hoditi na izobrazbe. Zaključil sem na primer izobrazbo alpinskega inštruktorja in inštruktorja za športno plezanje. Trenutno pa delam še izobrazbo za gorskega vodnika – to je v bistvu najvišja izobrazba, ki jo lahko narediš v tej smeri.

Kako poteka ta izobrazba?

Za to izobrazbo ne sprejmejo vsakogar. Moraš v bistvu biti že izpopolnjen alpinist. Vzamejo le nekoga, ki je bil že na visokih turah, ki zna dobro plezati, ki zna ravnati z vrvmi, ki zna tudi dobro smučati in še marsikaj drugega. Na vseh področjih moraš imeti nek določen nivo.

Kako to ugotavljajo in koliko ljudi sprejmejo?

Za to imajo sprejemne izpite. Greš tja in pač pokažeš, kaj znaš. Prikazati moraš tudi knjižico vseh tvojih vzponov in stvari, ki si jih že naredil. Če jim to ustreza, lahko začneš z izobrazbo. Ne vem, kako je to sedaj. Pri nas je tedaj nastopilo 150 oseb, od teh pa so na koncu vzeli 25. 

Od leta 2018 delaš v trgovini high life v celovški Wienergasse 10. Kaj se skriva za prodajalnimi vrati?

Ta trgovina je specializirana na vse, kar ima opraviti z gorami. Ni del večje verige in nismo vezani na to, kar imamo v trgovini, temveč skušamo dobiti najboljše produkte, od pohodniških čevljev do turnih smuči, preko tehničnih pripomočkov ali oblek za gore.

Se je gorska oprema v zadnjih letih spremenila?

Oprema se je zelo močno spremenila v zadnjih letih, ker trg raste in se s tem da dobro služiti denar. S tem tudi podjetja razvijajo več stvari. Z elektronskimi pripomočki je pa tako, da imaš dandanes vse mogoče stvari, na primer ure ali celo očala, ki ti kažejo direktno na oko tvoj srčni utrip. Vse to ravno ni potrebno, a je seveda lepo, če imaš kakšne pripomočke, ki ti lahko pomagajo v določenih situacijah. 

Kaj pa sodi med nujno potrebne stvari, ko greš v gore? 

Najprej moraš razlikovati med zimo in poletjem. Odvisno je seveda tudi od gore, na katero greš. Kakšnih fiksnih stvari ni, ki bi jih nujno potreboval. Če bi moral kaj priporočati, pa so to dobri čevlji. To so lahko tudi zelo dobre superege in ni treba, da so to ne vem kakšni posebej močni čevlji. Je pa razlika med čevlji, ki so narejeni za gore, in čevlji, ki so za mesto. V gorah je pač tako, da si ves čas na nogah in tudi ne hodiš ves čas po ravnem terenu.