Ko govorimo o borilnih veščinah, si najbrž večina ljudi predstavlja stereotipno podobo mišičastih in nasilnih posameznikov. Vendar pa je ta predstava daleč proč od resnice, saj borilne veščine lahko izvajajo prav vsi, ne glede na spol, starost ali postavo. Prav to dokazuje zgodba mlade Bilčovščanke, ki je začela na Dunaju z boksom in kasneje preklopila na tajski boks in kickboks.

Boks, kikboks in tajski boks so trije različni borilni športi. Pri boksu se borca oz. borki borita samo z uporabo rok, pri čemer je cilj doseči čim več zadetkov po telesu nasprotnika. V kikboksu se uporabljajo roke in noge za udarjanje nasprotnika, pri čemer lahko boksar tudi brcne proti nasprotnikovi glavi. Tajski boks pa je podoben kikbok-su, vendar je še bolj fokusiran na uporabo kolen in komolcev.

Kot šolarka še ni smela boksati

Že v mladostnih letih si je Sarah Maier, ki je maturirala na Dvojezični trgovski akademiji v Celovcu, želela začeti z borilnimi veščinami. Vendar ji je mama to takrat prepovedala zaradi strahu, da bi se ji lahko pokvarili zobje, saj je nosila še zobni aparat. Čeprav je bila njena želja po boksu zelo močna, je morala nekaj časa počakati, da se ji je ta želja izpolnila. Ko je zaradi študija prišla na Dunaj, se je končno odločila za korak, ki si ga je vedno želela. Po približno letu in pol se je potem odločila, da bo preklopila na tajski boks, šport, ki je znan po svojih borbenih tehnikah in močni fizični pripravi. Kaj je botrovalo tej odločitvi, pa ne ve natančno. Verjetno je bila to notranja želja po novih izzivih in premagovanju same sebe.

Zakaj se je odločila za to pot

Sarah se je vedno spraševala, zakaj se je sploh začela ukvarjati s tem športom. Nikoli ni poznala nikogar, ki bi se ukvarjal s tem športom in vse skupaj ji je bilo neznano. Vse dokler ji ni njena babica, ki živi v Kotmari vasi, zaupala, da se je njen praded ukvarjal z boksanjem. Sarah je bila presenečena nad tem odkritjem, saj o tem nikoli prej ni slišala. Šele tedaj je ugotovila, da ima boks v njeni družini dolgo zgodovino. Kljub temu pa se še vedno sprašuje, kaj jo je v resnici pripeljalo do tega, da se je začela ukvarjati s tem športom, saj v njenem življenju ni bilo nikogar, ki bi ji to priporočal ali jo vzpodbujal.

Njeni dosedanji nastopi

Sarah Maier je doslej nastopila na dveh tekmah v kikboksu. Čeprav je bila na obeh tekmah zelo blizu zmage, ju je na koncu izgubila po točkah. Kljub temu pa ni obupala, saj se zaveda, da je za dosego ciljev potreben trud in potrpežljivost. Na tekmovanjih, na katerih nastopa Sarah, traja en krog dve minuti, tekmovalci oz. tekmovalke pa se borijo dva ali tri kroge. Čeprav se to morda zdi malo, pa je borba zelo naporna in zahtevna. Sarah pravi, da se v tekmovanju počuti kot v filmu, saj je tako osredotočena na nasprotnika, da ne dojame vsega, kar se dogaja okoli nje. Tekmovalci na amaterski ravni imajo zaščiteno glavo in tudi noge, saj je varnost igralcev na prvem mestu. Priprava na tekmovanje je ključnega pomena za dosego uspeha. Zato Sarah skupaj s svojimi trenerji trdo dela na treningih, ki so trikrat na teden. Poleg tega pa ima še dodaten trening za moč ter trening za hitrost, kar ji omogoča, da se pripravi na vse izzive borbe.

Posebnost športa

Borilne veščine so šport za celotno telo, šport, ki zahteva hitrost, eksplozivnost in taktično razmišljanje. Sarah Maier se zaveda, da se mora boriti pametno in si dobro razdeliti svoje moči, saj to lahko pomeni razliko med zmago in porazom. Vendar pa je to, kar Sarah najbolj ceni v borilnih veščinah, njihova prenosljivost v vsakdanje življenje. Borilne veščine nas namreč naučijo, kako pomembna sta  dosledno delo in borba za svoje cilje neglede na ovire in težave, ki se pojavijo na poti. To je lekcija, ki jo lahko prevzamemo iz športa in jo prenesemo v vsak vidik našega življenja. Zato so borilne veščine lahko veliko več kot samo šport, namreč tudi način življenja.