1. Mednarodni judoclub Sanctus Lukas iz Pliberka: »Judo: šport, kjer reagiraš, a ne agiraš«

Z judom sem se začela ukvarjati pred petimi leti, ker sem se želela naučiti samoobrambe. Rada treniram, ker sem se naučila discipline. Imam oranžen pas, to je peta stopnja. Lahko bi imela že zelenega, to bi bila naslednja stopnja, a na začetku nisem tako redno hodila na treninge. Maja imamo spet test. Moj cilj pa je, da bom nekoč dobila črn pas v judu.

Moj devetletni otrok je tri mesece pred menoj začel z judom. Ko sem videl, kako mu je všeč ta šport, sem si mislil, da bi tudi jaz poskusil. Mislil sem si, da sem že v starosti, ko se je treba malo razgibati, drugače bom kar zaspal. Tako sem začel pred pol leta s treningi juda in mi je res všeč. Ta šport je, mislim, dober za osebe, ki se hočejo gibati in koncentrirati.

Do juda sem prišla preko očeta Josefa Neiberscha, kateremu je judo res pomemben del življenja. Potem je bilo samoumevno, da smo moj brat in sestra in jaz tudi začeli s tem športom. Začela sem s petimi leti in sem še zmeraj zraven. Imam tako kot oče prvo stopnjo črnega pasu v judu. Izobražujem se za inštruktorko v judu. Trenutno pa ne treniram ali tekmujem, ker v naslednjih tednih pričakujem otroka. Pomagam pa društvu v ozadju pri organizaciji. Judo je šport, ki ga lahko izvajajo res vsi, ne­glede na telesno postavo.

no rečem, da je šport umor na obroke.

V času, ko sem se učil za mizarja, sem imel kolega, ki je v Celovcu hodil na tekvondo. Z njim sem eno leto hodil na treninge, ko pa je nehal, pa sem preko starejše sestre prišel do juda in do društva v Pliberku. Od vsega začetka mi je bilo všeč in ta šport izvajam sedaj že 34 let. Uspešen sem bil v tekmovalni obliki taka, v kateri dva partnerja prikazujeta vnaprej določene tehnike in je nekontaktnega značaja. Sodeloval sem v tej obliki na svetovnem in evropskem prvenstvu. Postal sem dvakratni državni prvak in imam prvi črni pas v judu.