Jesenski program Slovenskega inštituta na Dunaju

Dunaj »Vprašanje jezika, materinščine in večjezičnosti sicer ni le stvar ob začetku šolskega leta, temveč osrednja vsebinska točka v jesenskem sporedu Slovenskega inštituta na Dunaju,« poudarja predsednik Herbert Seher, ki hkrati opozorja na različne dimenzije razprave. Po ekskurziji z ogledom najlepših palač grofov Liechtenstein, Lednice in Valtice tik ob avstrijski meji (slika desno) so 18. septembra vabljeni starši, pedagogi, vzgojitelji in seveda tudi dedeji in babice na strokovni posvet, kjer bodo razpravljali o slovenščini na izobraževalnem področju. Teden pozneje pa vabijo dunajske narodne skupine na diskusijo o ureditvi izobraževanja v materinščini, kjer bosta spregovorila pravni strokovnjak Halwachs z graške univerze ter predsednik šolskega društva dunajskih Čehov Hanzel, ki bo predstavil izobraževalno ustanovo Komenski, prototip za idealno ureditev načela »Materinščina od otroškega vrtca do mature«. S sklepno izjavo pa hočejo organizatorji spomniti na Evropski dan jezikov in seveda tudi avstrijsko vlado, ki trenutno predseduje svetu Evropske unije.

Spominsko leto o Ivanu Cankarju, ki je več let živel in študiral na Dunaju, je tudi prisotno v najmanj dveh različnih prireditvah: Literarni strokovnjak Ervin Köstler bo predstavil dva literarna ustvarjalca, ki sta tesno povezana z Dunajem: Ivan Cankar in Korošec Michael Guttenbrunner. S pomočjo zapisov, dokumentov in pričevanj bo obdelal življenjsko pot, vpliv Dunaja kot kraj stanovanja in delovanja obeh priznanih literarnih ustvarjalcev in posredoval sliko o družbenem, umetniškem in političnem položaju v polstoletni časovni razliki. Točno sto let po smrti Cankarja, 11. 12. 1918, so bodo Dunajčani zbrali pri znanem Heuriger 10er Marie v Ottakringu, kjer se bodo z literarno-scensko kolažo spomnili na licu mesta, kamor je po svojih zapiskih zahajal tudi Cankar sam. Mesto Dunaj pa igra veliko vlogo tudi na dveh nadaljnjih večerih v oktobru, ki sta namnenjena slovenskem pisatelju Grumu, ki je bil tudi povezan z delom S. Freuda, in Levu Deteli, priznanemu pisatelju in publicistu, ki bo predstavljen ob 40-letnici izhajanja revije LOG. Strokovne posege s področja zgodovine in okroglih obletnic pa bo posredoval Manfried Rauchensteiner (1918), na sporedu je še film po romanu F. Csokorja »4. 11. 1918« in obisk razstave »1848 – pozabljena revolucija«.

Pod stalnico z geslom »hotspot« bosta prisotni Podjuna in Železna Kapla – prvo prireditev bo oblikoval na Dunaju živeči Podjunčan umetnik Izidor Stern in povabil na ogled delavnice v podjetju Augarten Porzellan. Drugi, pisatelj Feliks Kucher, pa bo na predvečer spomina na 10. oktober 1920 predstavil svoj biografsko – zgodovinski roman »Kamnik«, 14. oktobra pa pričakujejo župana Železne Kaple F. J. Smrtnika na srečanje z naslovom »Najjužnejša tržna občina Avstrije sreča največje avstrijsko mesto«, sem pa sodi tudi načrtovano predvajanje filma »Unvergessen« iz serije Tatort s prikazom ozadja in delovanja Peršmanovega muzeja.