Slovenski inštitut na Dunaju je vabil na diskusijo s pomembnimi predstavniki koroško – avstrijskega političnega in civilnodružbenega delovanja. Diskutirali so Olga Voglauer, Wolfgang Petritsch in Reginald Vospernik.
7. junija je v Slovenskem inštitutu na Dunaju v povezavi z Inštitutom za avstrijske vede (IÖK) potekala razgibana diskusija o koroški (pol)preteklosti in njenem vplivu na današnjo družbenopolitično realnost, vodila pa jo je generalna tajnica Inciative manjšina dr. Cornelia Kogoj. Trije pomembni predstavniki političnega in civilnodružbenega delovanja so vsak iz svojega zornega kota posegli globoko v jedro koroškega družbenega utripa. K nadvse aktualni tematiki so pristopili predvsem kot pričevalci, ki so s pomočjo lastnih življenjskih izkušenj v preteklosti in sedanjosti osvetlili današnjo stvarnost.
V ospredju obravnave so bile tri pomembne časovne zareze 1942 – 1992 – 2022, ki so na ta ali oni način zaznamovale dogajanje in posegle v življenje vseh treh razpravljalcev. Kako so ti negativni dogodki, deportacije koroških Slovencev z njihovih domov ali napadi na dvojezične napise vplivali na današnjo samopodobo razpravljalcev?
Nekdanji ravnatelj celovške Zvezne gimnazije za Slovence in publicist dr. Reginald Vospernik je segel najprej daleč nazaj v preteklost v otroštvu, ko je kot petleten otrok doživel zloveščo deportacijo koroških Slovencev kot lastno usodo. Spomin na te zelo oddaljene dogodke v pregnanstvu v Nemčiji, o katerih je pisal tudi v knjigi, je pri njem sicer delno zabrisan, a ponekod vseeno živ in dopolnjen s pripovedovanji pričevalčeve matere. V nadaljnjih izvajanjih je Vospernik osvetlil svoje šolanje na gimnaziji na Plešivcu in študijska leta na univerzi na Dunaju in hitro posegel v tedanje dejansko koroško ozračje na deželi z najraz-ličnejšimi pritiski in razdvojevanji, na primer med zavedne Slovence in »vindišarje«.
Na Vospernika se je v svojih izvajanjih takoj navezal deset let mlajši nekdanji avstrijski diplomat, visoki predstavnik Združenih narodov za Bosno in Hercegovino in sodelavec legendarnega zveznega kanclerja Kreiskega dr. Wolfgang Petritsch, po rodu iz slovenske družine v Glinjah pri Borovljah, kjer so starši imeli podobno kot pri Vospernikovih v Vernberku – Podravljah gostilno. Na hudomušen način je predstavil ozračje v domači gostilni, kjer je na jasen način prihajalo do izraza netolerantno ozračje v deželi. Neprijetne teme so bile zamolčane ali za-brisane, da ne bi motile miru. Vendar je Petritsch naglasil, da za diskriminacijo ni bila vzrok le narodna pripadnost, temveč tudi socialno stanje, ki je zapostavljalo predvsem manj premožne in revne. Obsodil je nacistično politiko, ki je človeka spremenila v objekt, ki ga lahko prestaviš kamorkoli. Ko se je začelo obdobje napadov na dvojezične napise, si lahko v gostilnah hitro zaslišal mnenje domovini zvestih, da je potrebno narediti red in mir: »Einen kleinen Hitler her!« Ozračje je spominjalo na pogrome.
Vendar se stanje spreminja v pozitivnem smislu. Slovenska gimnazija v Celovcu je za utrjevanje slovenstva posebnega pomena, toda potrebno se je boriti naprej, tudi s pomočjo avstrijske ustave in zakonodaje. Ko je leta 1992 propadla Jugoslavija, je stalna pripomba domovini zvestih, da čutijo »prastrah pred Jugoslavijo«, izgubila tla pod nogami. Dr. Petritsch je glede prihodnosti slovenskega prebivalstva na Koroškem optimističen. Leta 1942 so bili deportiranci še nemočni, ko so padali dvojezični napisi, se je rojeval odpor, dandanes pa se nakazujejo tudi pozitivne perspektive.
Tretja sogovornica Olga Voglauer, državna poslanka Zelenih in biokmetovalka, se je v diskusijo vključila z energijo predstavnice mlajše generacije. Leta 1980 rojena političarka iz Bilčovsa je zrasla v zavedni slovenski družini. Menila je, da moraš tudi v neprijetni situaciji biti pogumen in se ne smeš ustrašiti težav. Potrebno je jasno govoriti in se ne skrivati. Dejstvo je, da se nekaj spreminja. Slovenščina ni več jezik »sovražnikov ljudstva«.
Pozitivno je, da se hočejo mnogi spet naučiti slovenščine, čeprav je ne obvladajo več dobro, a občutijo kulturno pripadnost k slovenski dediščini prednikov. Dr. Petritsch je kljub temu opozoril, da je potrebno ostati buden, kajti če se poslabša socialno stanje, ponovno udarijo na plan stari agresivni sistemi.
Vsi trije razpravljalci so se koncentrirali na ožje koroško dogajanje in s svojimi pričevanji močno zarezali v občutljivo, ranljivo in ranjeno koroško preteklost in sedanjost. Bolj ob strani oziroma neomenjeni so ostali drugi problemi, podnebne spremembe, pandemija ali vojna v Ukrajini.
Zelo številne obiskovalce prireditve je na začetku kot so-prireditelj nagovoril predsed-nik dunajskega Inštituta za avstrijske vede univ. profesor dr. Ernst Bruckmüller. V za-ključni besedi po razgibani dis-kusiji se je predsednik Slovenskega inštituta na Dunaju Herbert Seher spomnil nedavne smrti pomembnega tržaškega slovenskega pisatelja in velikega humanista Borisa Pahorja in citiral njegove opozorilne besede iz knjige Nekropola, da je treba na pozitiven način spremeniti družbeno stanje, kar bo onemogočilo morilce in koncentracijska taborišča.
