Po Koroškem so v zadnjem desetletju začeli sramežljivo vznikati tudi dvojezični smerokazi. Odločitev o njihovi postavitvi je v občinah, ki niso dvojezične, prepuščena dobrohotnosti občinskih svetov in okrajnega glavarstva, svojo besedo pri njihovi postavitvi ob zvezne ceste pa ima tudi dežela Koroška. Dovoljeni so tovrstni smerokazi povsod, zapovedani pa le v tistih občinah, ki so uradno dvojezične in same mejijo na dvojezične občine. Medtem ko se v Svečah in na Mačah veselijo novih dvojezičnih tabel, se drugje od že postavljenih dvojezičnih smerokazov poslavljajo – oziroma vsaj od dveh med Velikovcem in Grebinjem. En kažipot stoji za Velikovcem na deželni cesti proti Grebinju pred odcepom za Kazaze in Rudo, drugi pa malo pred njim, če se iz Grebinja peljemo proti Velikovcu. 

Na oddelku 9 pravijo, da bo smerokaz samo enojezičen.

Oba kažipota sta po besedah Jokeja Logarja leto in pol na veliko veselje slovenskogovorečih usmerjala v Blei­burg | Pliberk. Po posegu cestnega redarstva (Strassenmeisterei) Velikovec je trenutno slovensko poimenovanje Pliberka na obeh kažipotih prelepljeno, kar je v nasprotju z veljavnimi uredbami o cestnem prometu (StVO). To nam je povedala magistra Margit Schneider, pravnica in strokovna sodelavka oddelka 9, ki je na podlagi naših vprašanj poskušala izvedeti več o tej delikatni zadevi. 

Uredbe o cestnem prometu  po njenih besedah niso kršene zato, ker bi bil prelepljen slovenski napis, temveč je kršitev v prelepljenju samem.

Tole pa je za Novice povedal bralec Jokej Logar: »Dvojezični smerokaz za Pliberk je za Velikovcem stal kako leto in pol in resnično sem se ga razveselil. Pri smerokazu je šlo za lepo gesto, ki so nam jo vzeli, očitno ne trpijo nobene slovenske besede več, kot je v zakonu predpisano. So izjeme, kot so občine Pliberk, Šentjakob ali Bistrica v Rožu, tu pa nimam razumevanja. Sprašujem se, ali je ta novi duh sobivanja narodnih skupnosti in jezikov na Koroškem, ki ga imajo vsi polna usta, res zaživel, ali pa gre samo za nedeljske govore. Oziroma za to, ali se je Koroška v smislu sobivanja res spremenila na bolje.«

Vprašanj o tej zadevi je trenutno več kot odgovorov nanje. Za pojasnila smo se obrnili na oddelek 9, ki je pri koroški deželni vladi pristojen za  ceste in mostove, ter na okrajno glavarstvo Velikovec. Odgovore lahko bralke in bralci Novic pričakujete v naslednji številki.