Peršmanov muzej sodi v niz pomembnih evropskih muzejev spominjanja na grozote nacizma in upora proti njemu.

Društvo Peršman in Zveza koroških partizanov bosta imela v nedeljo, 27. junija, tradicionalno srečanje pri Peršmanu. Od konca aprila ima društvo Peršman nov odbor. Predseduje mu Markus Gönitzer, kulturni delavec iz Gradca. Podpredsednica je Eva Hartmann, blagajničarka ostaja Marica Primik, tajnik društva pa je postal Daniel Wutti. Za nov odbor je logičen naslednji korak delovanja društva, da Peršmanova domačija postane tudi kraj izobraževanja. Zato so društveniki izgradili ponudbo za šole in hočejo z novo ponudbo nagovarjati tudi mlajše otroke oz. razrede od osme šolske stopnje naprej, ko je nacionalsocializem prvič v učnem načrtu.

»Posredovanje šolam bo eno izmed težišč delovanja novega odbora, hočemo pa tudi nadaljevati izvrstno delo dosedanjega odbora, pravi Markus Gönitzer in dodaja: »Glavni cilj je, da še več ljudi spozna kraj kot osreden kraj učenja na Koroškem za politično izobrazbo, za ukvarjanje z nacionalsocializmom in edinstven kraj za ukvarjanje z antifašističnim uporom. Ni tako, da bi stari odbor ne delal v to smer. V zadnjih letih pa se je politična situacija toliko spremenila, da je pravi čas, da zdaj gremo z našim delovanjem v širšo javnost.«


Razstava iz leta 2012 je še naprej aktualna.

Gönitzer prvotno prihaja iz Wolfsberga in se že leta ukvarja z nacionalsocialistično zgodovino glavnega kraja Labotske doline. Pri Peršmanu že pet let posreduje obiskovalcem muzeja zgodovino kraja. Prav to posredovanje bo še naprej važen temelj društva Peršman. Muzej je odprt od maja do oktobra ob petkih, sobotah, nedeljah in praznikih od 10.00 do 17.00 ure. Skozi muzej in razstavo ob odpiralnih časih vodijo kustosi. To je skupina 8-10 ljudi, ki si razdelijo poletne vikende. O novem odboru in naprej aktivnih članih društva pravi: »Skušamo se poslužiti znanja starejše generacije in hkrati želimo poskrbeti za svež veter v društvu. Dobro sodelujemo z Zvezo koroških partizanov, ki je najemnik hiše in jo tudi vzdržuje, za kar smo zelo hvaležni.«


Spomenik je bil prvotno leta 1947 postavljen na pokopališču v Velikovcu in 1953 razstreljen, leta 1983 je bil postavljen pri Peršmanovem muzeju.

Medtem ko je bil izobraževalni program za šole do sedaj osredotočen na maturantske letnike oz. eno šolsko stopnjo nižje, so pri društvu Peršman zdaj razvili še učne pripomočke in delavnico za otroke med osmo in deseto šolsko stopnjo. Jeseni načrtujejo prve poskusne delavnice, prav zaživela pa bo nova ponudba spomladi 2022. Znanstveno sta razvoj pripomočkov in koncepta spremljala nova odbornika Eva Hartmann in Daniel Wutti, ki se raziskovalnega področja lotevata kot sodelavca inštituta za večjezičnost in transkulturno izobraževanje Pedagoške visoke šole.

»Pri starejših šolarjih delavnice temeljijo na delovnih zvezkih, kjer morajo veliko brati in reflektirati,« pravi Gönitzer in dodaja, da je v ozadju konceptov vseh delavnic, ki jih ponuja društvo, transfer znanja, torej kaj se lahko mladi iz zgodovine kraja naučijo in črpajo za aktualne politične teme in aktualne probleme družbe. »Na podlagi historičnih primerov ugotavljamo, kaj se lahko naučimo o begu, manjšinskih pravicah, državljanskem pogumu in demokratični zavesti dandanes.«


Društveniki pri načrtovanju delovanja

Daniel Wutti dodaja: »Učitelji so izrazili željo, da bi tudi za mlajše obstajal koncept delavnic. Skupaj z Markusom Gönitzerjem in študentko Katarino Wrolich smo črpali iz obstoječih materialov, ga prilagodili za mlajše otroke in po dolgem procesu in intervjujih z raznimi sogovorniki razvili nove materiale.«

Nov koncept za mlajše otroke bo vsebine posredoval igraje v več modulih in tudi s pomočjo različnih medijev, npr. z analizo in raziskovanjem današnjega pomena partizanskih uporniških pesmi, z nalogami na podlagi stripa Evelyn Steinthaler o Peršmanovi domačiji, s sekvencami iz intervjujev s pričami časa in z nalogami v povezavi s spomenikom pri Peršmanu. Vsebinsko novi koncept zaznamujejo moduli kot so to dvojezična Koroška, ozadja upora, otroci in ženske v uporu, spominska kultura itd. 

»Glavni moduli potekajo pri Peršmanu. Po želji lahko tudi gremo v šole in šolarje tam pripravimo na obisk muzeja. Možen pa je tudi vsebinski zaključek v šoli po obisku Peršmanovega muzeja. Učitelji lahko z razredi pridejo k Peršmanu za pol dneva ali za ves dan s pripravo in vsebinskim zaključkom v šoli ali brez, tu smo  fleksibilni. Nočemo prestrašiti ljudi, žarišče je na družbenem pomenu danes. Ekipo posredovalcev sestavljajo mladi ljudje, mdr. tudi študentje Pedagoške visoke šole,« poudarja Wutti.

Ne samo šolarji, tudi učitelji naj spoznajo muzej Peršman. Tako bo društvo še naprej nudilo dodatna izobraževanja za učitelje. Eva Hartmann: »Že v prvem tednu julija imamo pri Peršmanu v sklopu poletne visoke šole seminar za učitelje in učiteljice iz celotne Koroške. Tudi med letom na inštitutu za večjezičnost in transkulturno izobraževanje Pedagoške visoke šole ponujamo razne tematske ponudbe in prireditve v smer, kako poučevati in posredovati spominsko kulturo na šolah. Vidimo na eni strani interes s strani učiteljev in potrebo, da se ta tema poučuje tudi v šolah. Hočemo tudi aktivnim učiteljem nuditi vsebinsko podlago in učne pripomočke za delo v šolah. V izobrazbi bodočih učiteljic in učiteljev pa gledamo, da je tema tam zasidrana.« Medtem ko so ponudbo društva Peršman doslej predvsem koristile šole z dvojezičnega ozemlja, si ekipa želi, da bi ponudbo sprejele šole iz vse Koroške in tudi izven deželnih meja.

Ob tem nameravajo društveniki delati tudi na vidnosti društva in se pri tem poslužiti raznih digitalnih kanalov in socialnih omrežij. Izziv bo tudi zagotovitev financiranja delovanja, kjer so se pojavile nove birokratske zapreke. »Izobraževalno delo je po težiščih zadnjih let, ko so potekala znanstvena dela in priprava nove razstave, logičen naslednji korak,« pravi Wutti in dodaja, da tudi znanstveni izsledki minulih projektov kažejo, da je posredovanje tem mladim bolj enostavno, ko izvejo, kaj se je v času nacionalsocializma zgodilo v regiji ali zvezni deželi. Pri tem hočejo društveniki še intenzivirati sodelovanje z raznimi spominskimi iniciativami in društvi na Koroškem.


Tajnik Daniel Wutti, podpredsednica Eva Hartmann, predsednik društva Peršman Markus Gönitzer in blagajničarka Marica Primik.

Vizija Gönitzerja pa je, da bi v koroških šolah priporočali obisk muzeja pri Peršmanu, obisk koncentracijskega taborišča na Ljubelju ali kakšnega podobnega spominskega kraja, tako kot po vsej Avstriji priporočajo obisk nekdanjega koncentracijskega taborišča v Mauthausnu.