Ljubljana »Gospodarstvo v regiji Alpe Jadran se brez Slovencev ne more razviti, ker smo Slovenci prisotni v kar petih državah.« V minuli dveh letih so se mladi Slovenci iz regije v projektu MAJ povezali v podjetniškem duhu.
»Države, v katerih živimo, se premalo zavzemajo za mreženje ljudi v regiji. In prav to nalogo sedaj opravlja MAJ,« je na na zaključni prireditvi Mreže Alpe Jadran – MAJ, združenja mladih zamejskih Slovencev, minuli petek v Cankarjevem domu v Ljubljani dejal koroški Slovenec Simon Pasterk. In njegova vrstnica Tereza Stavar iz Trsta je dodala, da je prav s sodelovanjem pri projektu MAJ »spoznala nove kraje in navezala nova prijateljstva, kar nam vsem pride prav pri povezovanju v alpsko-jadranski regiji.« Tomaž Kovacs iz Monoštra na Madžarskem pa je opozoril, da je v svoji, sicer ekonomsko šibki domači regiji dobil službo ravno zaradi znanja slovenskega jezika. »S projektom MAJ sem pridobil nova znanja na številnih področjih.«
Projekt MAJ je zasnovala Slovenska gospodarska zveza v Celovcu v sodelovanju z organizacijami slovenskih manjšin v Italiji, na Hrvaškem in na Madžarskem. Pobudo za dveletni podjetniško usmerjeni izobraževalni program za mlade Slovence v vseh štirih sosednjih državah Slovenije je dal podpredsednik SGZ Feliks Wieser, ki je prepričan, da se »gospodarstvo v regiji Alpe Jadran brez Slovencev ne more razviti, ker smo Slovenci prisotni v kar petih državah.« V minulih dveh letih so se mladi na izobraževalnih delavnicah srečali v vseh štirih zamejstvih, ob tem spoznavali resničnosti posameznih regij in ustvarili skupno mrežo poznanstev.
Mlade je na zaključni prireditvi v Ljubljani, zbralo se jih je več kot sto, nagovoril tudi predsednik slovenske vlade Marjan Šarec. »Ena izmed naših prednosti je, da znamo tuje jezike, smo izobraženi in sposobni ter smo celotnemu svetu dali marsikaj, za kar se danes niti ne ve, da je slovenskega izvora. Česar pa ne izkoristimo vedno, je sodelovanje, saj se vse prevečkrat zapiramo v svoja razmišljanja in ne uresničimo različnih zmožnosti, ki jih imamo. Tudi danes smo tukaj zbrani ljudje z različnimi potenciali, znanji in pogledi na svet – in vi, mladi, ste naše upanje,« je zatrdil slovenski premier.
Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Peter Česnik se je mudil na obisku pri rojakih v Avstraliji, zaključnega srečanja MAJ pa se je udeležila ministrica za kmetijstvo in prehrano Aleksandra Pivec, ki je bila pred tem državna sekretarka na uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu. Ocenila je, da projekt MAJ omogoča mladim tudi seznanitev z realnostjo v Republiki Sloveniji in izrazila upanje, da se bo pobuda nadaljevala.
Prireditve v Ljubljani so se udeležili predstavniki izobraževalnih ustanov, med njimi ravnateljica celovške Slovenske gimnazije Zalka Kuchling in ravnatelj dvojezične trgovske akademije Hanzi Pogelschek. Pri SGZ napovedujejo, da se bodo mladi slovenski zamejci v okviru MAJ srečevali tudi v letu 2020. Mladi pa so se na okrogli mizi v Ljubljani strinjali o pomembnosti čezmejnega mreženja, zavzeli pa so se za organizacijsko enotnost politično razdrobljenih slovenskih manjšinskih skupnosti. Ali kakor je dejal mlad Slovenec iz Gorice: »Politika je lahko problem, ker se ločimo na leve in na desne, namesto da bi se osredotočili na bistvo – to pa je ohranjanje slovenstva.«
