V dobro obiskani občni zbor so navzoče delegatke in delegate ter goste s pesmijo popeljale tri mlade Rožanke, Trio Rožice. V svojem poročilu o delovanju ene od obeh osrednjih kulturnih organizacij koroških Slovencev v pretekli mandatni dobi od februarja 2015 naprej je predsednik Gustav Brumnik kot svetlo točko omenil vključitev Slovenske glasbene šole v Koroško deželno glasbeno šolo. A krčenje finančnih podpor iz Avstrije in Slovenije in neizpolnjene obljube dežele Koroške, čeprav je kultura v roki socialdemokratov, vse bolj ovirajo in otežkočajo delovanje SPZ, ki je kot neprofitno društvo v celoti odvisna od podpor Avstrije in Slovenije. Obe republiki sta se v svojih ustavnih določilih obvezali, da podpirata obstoj in razvoj koroških Slovencev. Podpore Avstrije so  se v teku let zmanjšale za 30 %, pa tudi Slovenija jih krči, o sistemski rešitvi za vzdrževanje kulturnih domov, Slovenske študijske knjižnice in tednika Novice ni ne duha ne sluha. Kot dobro je ocenil predsednik sodelovanje med SPZ in kulturnimi društvi in skupinami, njihova dejavnost je razvejana in delo z mladino rojeva sadove, prijateljsko in uspešno je tudi sodelovanje s partnersko organizacijo, Krščansko kulturno zvezo. 

Poslovilni govor

Janko Malle, dolgoletni poslovodja SPZ, je na občnem zboru predal vajeti organizacije v mlajše roke Mitje Rovška. V svojem »poslovilnem« govoru je poudaril, da so slovenska kulturna in prosvetna društva najmočnejša infrastruktura koroških Slovencev, njihovo kakovostno delovanje je bogatejše od delovanja kulturnih društev večinskega naroda in daleč od plehkega folklorizma in servilnosti turistični industriji. Kot zgled inovativnega, kritičnega in puntarskega ter avtonomnega kulturnega delovanja je navedel krajevno šentjakobsko kulturno društvo. Ostro je Malle kritiziral slabšanje materialnih pogojev in krčenje finančnih podpor in naglasil, da je vlaganje v materialni temelj kulture hkrati investicija v duhovno rast in zviševanje kulturne ravni. Posledica krčenja podpor  je padanje kakovosti in povzroča težave v medsebojnih odnosih, kar ni v smislu skupnega slovenskega kulturnega prostora. Predlagal je, naj slovensko ministrstvo za kulturo vzpostavi skladen sistem  financiranja kulture Slovencev v sosednjih državah, ne pa da svojo odgovornost odriva na Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu. To bi koristilo tudi prepoznavnosti Slovenije. 

Dragana Laketiç, ravnateljica Slovenske študijske knjižnice, Trude Moschitz, dolgoletna voditeljica k&k centra, Vinko Wieser o projektu fluled in o ledinskih imenih kot kulturni dediščini, Simona Ristič o projektu VILINA, Irena Destovnik o založbi Drava ter Gabi Hobel o knjigarni Haček, so podali poročila o pestrem delovanju v SPZ vključenih struktur in projektov. O njihovi dejavnosti bomo poročali posebej.

Brez večjih sprememb

Razen potrditve novega poslovodje SPZ Mitje Rovška (glej intervju z njim) volitve niso prinesle večjih sprememb. Soglasno in brez razprave so bila sprejeta poročila in bili izvoljeni člani izvršnega, upravnega in nadzornega odbora. Avgust Brumnik ostane predsednik, podpredsedniki organizacije so Helena Verdel, Božo Hartman in Janko Malle, Marica Sima pa nadzoruje finance.

Številni gostje

Občnega zbora so se udeležili tudi številni gostje, med njimi generalni konzul R Slovenije Milan Predan, predsednik KKZ Janko Krištof, predstavniki ministrstva za kulturo R Slovenije in Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, Marko Lisjak za Zvezo kulturnih društev iz Trsta, deželnozborska poslanka Ana Blatnik, predsednik ZSO Marjan Sturm in novi predsednik sosveta Manuel Jug. Njihove besede priznanja delovanju, obljube podpore in zahvala za sodelovanje so bile spodbudne.