Pliberk Na 256 straneh je avtor Janko Kulmesch – izkušen novinar, nekdanji glavni urednik Našega tednika in zdaj urednik Novic – posrečeno strnil zajeten popis življenjskih stezic svojega pliberškega rojaka, politika, kulturnika, lovca in narodnjaka Frica Kumra, ki se je svoje žive dni pokončno uvrstil v krog zavedne Črčejeve rodbine.

V uvodu je avtor zapisal, da pričujoča knjiga ni nobeno znanstveno delo, temveč prihaja izpod peresa novinarja, ki je kot pliberški občan in poznejši urednik Našega tednika ter Novic od vsega začetka pozorno spremljal tudi dogajanja v domači občini ter še posebej delovanje pliberške Enotne liste. Po zaslugi Franca Lienharda da je začel spoznavati pomen samostojnega političnega gibanja koroških Slovencev. V pliberški občini ga je takrat poosebljal Mirko Kumer-Črčej (1910–1981), oče Frica Kumra, ki mu je posvečena ta knjiga. O njem pravi: »Tudi njega sem spoznal že kot mlad dijak in študent. Imel sem priložnost, da sem sodeloval s pliberško frakcijo kot mlad zaupnik EL ter nepoklicni novinar Našega tednika. Bil je to čas ortstafešturma, kampanje za preštevanje koroških Slovenk in Slovencev, hkrati pa tudi čas preporoda samostojnih list, za kar si je pridobil velike zasluge tedanji osrednji tajnik Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) Filip Warasch.

Fric Kumer je kot občinski odbornik nasledil svojega očeta na volitvah leta 1973, vendar še ne na krmilu frakcije. Takrat je bil to Štefan Trampusch (1925–1984) iz Nonče vasi, uspešen lesni podjetnik, dober poznavalec gospodarske politike in spreten ter tudi od članov drugih frakcij spoštovan občinski politik. Na žalost ga je huda bolezen še v mandatni dobi 1973–1979 prisilila, da se je odpovedal vsem funkcijam, pred božičem leta 1986 pa je v komaj 59. letu starosti za vedno ugasnila njegova življenjska sveča.Tako je bilo po svoje logično, da je bil Črčejev Fric že na naslednjih občinskih volitvah leta 1979 glavni kandidat pliberške Enotne liste. Od tega časa naprej sem ga spremljal kot poklicni novinar Našega tednika, nekaj časa pa tudi kot poslujoči tajnik Kluba slovenskih občinskih odbornikov (KSOO), pri katerem je leta 1985 Fric Kumer prevzel vodstvo. Številni intervjuji, pogovori in posveti, ne nazadnje pa tudi sproščeni prijateljski pogovori, so mi pomagali podrobneje spoznavati vsestransko javno delovanje Črčejevega Frica v korist pliberške občinske ter slovenske narodne skupnosti.« Janko Kulmesch je v knjigi dal besedo tudi številnim sopotnikom in sotrudnikom Frica Kumra, ki se mu je – predvsem tudi po njegovi zaslugi – uresničil v domači občini njegov veliki sen – Kulturni dom Pliberk. O vsestransko odprtem koroškem Slovencu in kulturniku širokih obzorij Fricu Kumru, ki je zaradi te svoje odlike dobil častni naziv »pliberški zunanji minister«, v knjigi spregovori vrsta kulturnikov, politikov, znanstvenikov in novinarjev, ki jim bo ostal Fric Kumer v svetlem spominu. Janko Kulmesch pa se je rojaku Fricu Kumru oddolžil z lepo spominsko gesto – s prisrčno knjigo.