V torek, 4. februarja 2020, se je na Univerzi v Celovcu že petič zapored odvijal dan jezikov in kultur, na katerem so dijakinje in dijaki višje šolske stopnje imeli priložnost spoznati humanistične študijske programe. Udeležili so se lahko raznovrstnih delavnic s področja medijev (Medien), izobraževanja in družbenih ved (Bildung und Soziales), kulture (Kultur) in jezikov (Sprachen) ter s tem dobili vpogled tako v pester študijski program kot tudi v svet raziskovanja. Univerza se je letos razveselila približno 330 udeleženk in udeležencev.

Seveda smo tudi na Inštitutu za slavistiko izkoristili priložnost ter bodočim študentkam in študentom z različnimi igrami in ustvarjalnimi delavnicami tako predstavili temeljne značilnosti ponujenih jezikov – slovenščino, bosanščino/hrvaščino/srbščino (BHS) in ruščino – ter jim tudi približali kulture teh držav. Ob pomoči študentk in študentov so lektorice za vsako jezikovno usmeritev pripravile kratke naloge za dijakinje in dijake – tako za tiste s predznanjem kot tudi za tiste brez pred­znanja omenjenih jezikov. Pripravile so pet postaj z različnimi vajami. »Svoj« jezik si je 34 udeleženk in udeležencev delavnice Slawistik live seveda lahko izbralo samih. Posebnost prireditve je bila tudi v tem, da dijakinje in dijaki med delavnicami niso bili pod nadzorom svojih učiteljic in učiteljev, zaradi česar so nova področja lahko odkrivali popolnoma po svoje.

Za slovenski postaji je lektorica Nataša Hribar skrbela skupaj s študentkama Valentino Tschaschel in Vanesso Pikon. Začetniki so dobili list papirja s slovensko abecedo, na katerem je bila razložena tudi izgovarjava črk, ki jih v nemščini ali sploh ni ali se jih izgovarja drugače. Ob posameznih črkah abecede so bile besede za oblačila, ki so si jih dijakinje in dijaki po skupni obravnavi poskusili zapomniti. Naučene besede so nato morali prilepiti na ustrezna oblačila, obešena na vrvi. Da bi v učenje vnesli malce tekmovalnega duha, sta slovenska in hrvaška lektorica organizirali tekmovanje med slovensko začetniško skupino in začetniško skupino BHS, ki je na listih imela enake besede v hrvaščini. In pravila tekmovanja? Zmaga tista skupina, katere člani bodo na oblačila pravilno prilepili več besed; v primeru enakega števila točk o zmagovalcu odloča čas. 

Udeleženke in udeleženci s predznanjem slovenščine so sodelovali v posebnem kvizu z vprašanji s področij zgodovine slovenskega jezika, kulturne zgodovine in slovenskega strokovnega izrazoslovja. Na začetku je vsak od njih dobil osnovno vsoto igralnega denarja, ki jo je nato med tekmovanjem poskušal čim bolj povišati. Odvisno od težavnosti so za vprašanje lahko dobili deset, dvajset, petdeset ali sto evrov. A potrebna sta bili tudi previdnost in premišljenost, kajti za napačen odgovor so morali vsoto, kolikor je bilo vredno vprašanje, plačati, tako da so priigrani dobiček lahko kaj hitro spet izgubili. Valentina Tschaschel, ki je delala z dijakinjami in dijaki Dvojezične trgovske akademije iz Celovca, o svoji izkušnji pravi, da ji je bilo zelo všeč, »saj so vsi pridno sodelovali in se potrudili,« žal pa za izvedbo delavnice »ni bilo veliko časa«.

Za bosanščino/hrvaščino/srbščino se je odločilo pet dijakinj in dijakov brez predznanja ter devet govork in govorcev katerega od teh jezikov. Zanje sta skrbeli Zrinka Kolaković in lektorica Sandra Husanović skupaj s študentkami Majlo Vranić, Amelo Prošić, Teodoro Aleksić in Leo Mirenić. Začetnice in začetniki so, kot že prej omenjeno pri slovenščini, najprej spoznali abecedo s pomočjo kartic z različnimi oblačili in jih potem v tekmovanju s slovensko skupino prilepili na ustrezno oblačilo na vrvi. Ker so bili v skupini tistih s predznanjem izključno rojeni govorke in govorci katerega od BHS-jezikov, so dobili težjo nalogo: razdeljeni v tri skupine so iz kupa izvlekli kartico in za pojem, ki je bil na njej, poiskali po sedem asociacij. Za vsako asociacijo, ki je drugi udeleženci niso imeli, je skupina dobila deset točk, sicer samo pet. Zmagala je skupina z najvišjim številom točk.

Ruska skupina je imela eno samo veliko postajo, saj udeleženk in udeležencev s predznanjem tega jezika ni bilo. Delavnico za ruščino sta skupaj s študentkami oblikovali lektorica Joulia Köstenbaumer in asistentka Magdalena Kaltseis, glavni poudarek pa je bil na učenju ruske pisave – cirilice. Pri tem tako umetelna kot na začetku za večino učečih se tudi precej nerazločna ležeča pisava marsikoga spominja na umetnost kaligrafije. Potem ko so se s pomočjo internacionalizmov naučili brati posamezne črke in tudi ugotovili njihov pomen, so se dijakinje in dijaki preizkusili v pisanju svojih imen. Na koncu so lahko svoje znanje še pokazali v kvizu o Rusiji, kot nagrado za udeležbo pa so dobili majhen spominek. Za sprotno motivacijo so seveda skrbele ruske sladkarije na mizi.

Tudi letos je večina dijakinj in dijakov pokazala veliko zanimanje za delavnice, pa tudi povratne informacije so bile pozitivne – tako s strani organizatork in organizatorjev kot tudi udeleženk in udeležencev. Nekateri so celo že začeli zbirati informacije o študijskem programu prve stopnje študija slavistike, kar nas seveda posebej veseli! Žal pa trideset minut, kolikor so trajale delavnice, res ni veliko časa, kar se še toliko bolj pokaže, ko se dijakinje in dijaki podajo na popolnoma neznano področje, kakršno je ruska cirilica. 

Kljub temu se že zdaj veselimo udeleženk in udeležencev naslednjega leta in vse zainteresirane že zdaj prisrčno vabimo na 6. dan jezikov in kultur, ki se bo na Univerzi v Celovcu odvijal 2. februarja 2021! Več informacij o prijavi in podobno lahko najdete na spletni strani univerze: https://www.aau.at/schuelerinnen-und-schueler/tag-der-sprachen-und-kulturen/.

Vsi tisti, ki ne morete čakati do prihodnjega februarja, pa nas lahko obiščete že na dnevu odprtih vrat 2020, za katerega bo kmalu objavljen nov termin. Tudi o tem dogodku boste več podrobnosti našli na spletni strani univerze (https://www.aau.at/studieninteressierte/openday/#programm).

Tiste, ki ste se že odločili za študij slavistike, opozarjamo na dneve dobrodošlice – Welcome Days, na katerih boste dobili vse pomembne informacije tako o začetku študija na splošno kot tudi o izbrani študijski smeri (https://www.aau.at/studium/studienorganisation/studienbeginn/welcome-days/). Da se boste dnevov dobrodošlice lahko brez težav udeležili, v času njihovega trajanja ne bo drugih predavanj. Za trenutni poletni semester so Welcome Days sicer že mimo, v zimskem semestru prihodnjega študijskega leta pa bodo 1. in 2. oktobra 2020 – in ne pozabite: za udeležbo dobite celo kreditno točko!