V četrtek, 28. oktobra, je bila v Celovcu pri uršulinkah odkrita spominska plošča, posvečena doktorici Angeli Piskernik, ki se je pred 135 leti rodila v Lobniku pri Železni Kapli, umrla pa leta 1967 kot častna občanka Mestne občine Ljubljana.

Angela Piskernik je kot dijakinja in učiteljica pri uršulinkah bivala v Celovcu, študirala pa je na Dunaju, kjer je kot prva koroška Slovenka tudi promovirala. Bila je botaničarka in varuhinja narave, predvsem pa je zastopala napredno idejo čezmejnega povezovanja (narodnih parkov) v alpsko-jadranskem prostoru. Ker se je pri plebiscitu zavzemala za priključitev k Jugoslaviji, je morala Koroško zapustiti. Živela je v Ljubljani in delala v deželnem muzeju, pozneje pa kot učiteljica. Preživela je koncentracijsko taborišče Ravensbrück, kjer je bila poleg nečloveških življenjskih razmer tudi zaradi svojega doktorskega naziva deležna zasmehovanja paznic.

Idejo o spominskem obeležju je sprožil Peter Gstettner, ki je ob odkritju plošče povedal, da so se v preteklih letih Zeleni v celovškem mestnem svetu dvakrat zavzemali za poimenovanje kake ulice ali ceste po Angeli Piskernik, vendar je bil njihov predlog zavrnjen z argumentom, da si Angela Piskernik tega »ne zasluži« zaradi svojega političnega prepričanja v času plebiscita. Poudaril je, da je ta argument sicer zgodovinsko pravilen, vendar povsem zastarel.

Spominska slovesnost v Celovcu, ki sta jo organizirali Katoliška akcija Krške škofije in Iniciativa HLIPOVČNIK, je bila dvodelna: odkritju spominskega obeležja pri uršulinkah na prostem je sledila še podijska razprava v škofijski hiši s prispevki strokovnjakov, ki so osvetlili različne fasete življenja in dela priznane Korošice. Slovesnost je moderirala Monika Novak-Sabotnik, za glasbeno spremljavo pa je poskrbel Trio Drava.

Na slovesnosti so spregovorili še škof Jožef Marketz, Veronika Ramsauer, koordinatorka prednice uršulink ter Helena Jaklitsch, ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu. Svoje referate pa so predstavili Brigitte Entner, Janez Stergar, ki je pokazal izseke dokumentarnega filma o Angeli Piskernik, ter Sonja Koschier, ki je na to temo predstavila predznanstveno delo svoje hčerke Zale.

Nekaj obiskovalcev prireditve smo povprašali po njihovem mnenju o odkritju spominske table skoraj pozabljeni koroški Slovenki Angeli Piskernik.

Sonja Koschier, občinska odbornica mesta Celovec: Zelo sem vesela in ponosna, da nam je s skupnimi močmi uspelo odkriti spominsko ploščo. Upam, da je to prvi korak na poti do kakega javnega priznanja tudi s strani mesta Celovec.

Theodor Domej, upokojeni šolski nadzornik: Odkritje spominske plošče je v smislu današnjega duha, saj je koroška družba postala bolj odprta in je v svoj zgodovinski spomin sprejela človeka, ki prej te možnosti sploh ni imel. Današnji čas je pripomogel k temu, da se Angele Piskernik lahko spominjamo skupaj Korošci slovenskega in nemškega jezika, pa še Slovenci preko meje. To vzpodbuja in daje upanje, da bomo v skupnem spominu spoznali še več osebnosti preteklih desetletij oz. preteklega stoletja. Ulice bi lahko poimenovali še po številnih koroških Slovenkah in Slovencih, ki so  bili zaslužni na raznih področjih. 

Helena Jaklitsch: Vesela sem, da je dobila svoje obeležje Angela Piskernik, izjemna ženska, ki je v svojem času »premikala gore«, razmišljala o čezmejnem povezovanju, lepoti naših Alp in gledala v prihodnost. Koroška nam je dala mnogo velikih Slovencev, zato lahko iz vidika Slovenije res mirno rečemo, da je Koroška zibelka slovenstva. Imamo skupno preteklost, ki jo je treba spoznati in spoštovati, iz nje pa lahko črpamo moč za prihodnost.