Od začetka meseca julija je pisarna Slovenskega info-centra (SIC) v Celovcu tudi zasedena. Novi referent pisarne je Roman Roblek iz Sel. V preteklosti je SIC predvsem nastopal kot izdajatelj občinskih listov samostojnega političnega gibanja. Roblek je pred tem bil pet let pravni svetovalec Federalistične unije evropskih narodnosti (FUEN) v Berlinu.

Že kot študent se je posvetil manjšinskemu pravu in v diplomski nalogi primerjal uresničitev Okvirne konvencije za varstvo narodnih manjšin med Avstrijo in Slovenijo. Na Koroško se je preselil skupaj s prijateljico s katero pričakujeta otroka. Ostati nameravata na Koroškem.

Delovno področje Robleka bo pravno svetovanje posameznikom v vseh segmentih politične participacije koroških Slovencev, sodelovanje z osrednjimi organizacijami in vzpostavitev čezmejnih kooperacij ter pisanje stališč. Potrebne mednarodne kontakte si je Roblek nabral med svojim delovanjem pri FUEN v Berlinu. Tam je bil med drugim projektni koordinator evropske državljanske pobude Minority SafePack (MSPI), pravni svetovalec FUEN in projektni koordinator za mednarodne konference organizacije. V sklopu državljanske pobude Minority SafePack je soorganiziral srečanja s predstavniki Evropske komisije in Evropskega parlamenta ter za pobudo tudi lobiral v nemškem Bundestagu.

Da so pobudo Minority SafePack leta 2020 podprle vse frakcije Bundestaga, tudi AfD in Linke, Roblek vidi kot rezultat konsekventnega političnega lobiranja. Poudarja, da se lahko s konsekventnim lobiranjem, kjer vsi politični dejavniki stojijo za enim konceptom, na političnem področju marsikaj doseže. Podrobno je manjšinsko politiko spoznal v Nemčiji, kjer manjšine in FUEN načrtno nagovarjajo in informirajo politike. Zdaj bi tudi na Koroškem rad pomagal pri profesionalizaciji političnega dela in navezuje stike s ključnimi odločitelji v politiki.

Na primeru napovedanega odstopa SGS v Šentjakobu ugotavlja, da bi že po odstopu prve frakcije ABS morala vladajoča SPÖ reagirati in povabiti vse frakcije na pogovor. Skrbi ga, ker občinske frakcije z absolutno večino velikokrat nastopajo samovoljno. Vendarle poudarja, da bi mnogokrat brez opozicije ta samovolja bila še večja.

Ugotavlja, da so sosveti pri Uradu zveznega kanclerja eden najbolj šibkih instrumentov participacije manjšin v naprednih državah Evrope. Sosvet nima zob in mehanizmov in lahko samo svetuje vladi, ugotavlja. Med delom v Nemčiji je Roblek spoznal, da je lahko politična participacija manjšine tudi drugačna. 

Kot pravnik bi želel nov manjšinski zakon, kjer bi bila participacija manjšine postavljena na nove temelje, torej da bi imela manjšina pri določenih temah pravico samoodločanja in določeno avtonomijo glede finančnih sredstev. Za primere dobre prakse Roblek navaja Južne Tirolce in Nemce v Belgiji. Pravi, da sta z Olgo Voglauer in Nikolausom Berlakovichem kar dva manjšinca v avstrijskem parlamentu in da bi zdaj bil pravi čas, da pride nov manjšinski zakon. Pri temah, kakršna je nov manjšinski zakon, naj ne bi bilo razhajanj v manjšini.

Ko so pri FUEN večkrat diskutirali o begu možganov v manjšinskih strukturah, je sedel v publiki in si mislil, da je sam naredil podobno, ko je šel v Berlin. Na Koroškem zdaj čuti vsak dan, da lahko pomaga ljudem, ki res delajo na terenu.