Stern v muzeju Ernsta Fuchsa

V muzeju Ernsta Fuchsa muzeju na Dunaju je bila 24. aprila 2026 slovesno odprta razstava »Bela Arkadija« koroško-slovenskega umetnika in mojstra na porcelanu Izidorja (Izija) Sterna. Otvoritve se je udeležilo številno občinstvo iz vrst koroško-slovenske skupnosti na Dunaju, ki je izkoristilo priložnost doživeti Sternova dela v enem najpomembnejših središč fantastične umetnosti v Avstriji.

 »Bela Arkadija« združuje vizionarske osnutke znamenitega slikarja Ernsta Fuchsa z izjemno natančnim porcelanastim slikarstvom Izidorja Sterna, ki je več kot štiri desetletja deloval kot mojstrski slikar v dunajski porcelanski manufakturi Augarten. V potrpežljivem ročnem delu Stern prenaša kompleksne Fuchsove slikovne svetove na žlahtni porcelan, tako da iz motivov s platna nastajajo svetleči reliefi, v katerih se svetloba, zlato in belina zlivajo v brezčasen umetniški prostor.

Izidor Stern sodi med izredne porcelanaste slikarje v Avstriji in je globoko zakoreninjen v južni Koroški. Odraščal je v znani družini Stern v Stari vasi (rojen v Železni Kapli), po izobrazbi pa ga je pot vodila v dunajski Augarten, kjer je z izredno natančnostjo, potrpežljivostjo in umetniškim občutkom ogroženi obrtniški veščini dal popolnoma nov sijaj. Njegova dela povezujejo tradicionalno tehniko z osebnim izrazom in iz »belega zlata« ustvarjajo nosilce čustev in duhovnosti. Več o Izidorju Sternu najdete na spletu pod www.izi-porzellankunst.at.

V svojem pozdravnem nagovoru je Michael Fuchs, sin Ernsta Fuchsa, poudaril, da Sternova dela celotnemu umetniškemu opusu njegovega očeta dodajajo posebno dodatno vrednost ter na nov način odpirajo dostop do fantastičnega slikovnega jezika njegovega očeta. Ob robu je treba povedati, da Izidor Stern ni le slikar, temveč tudi glasbenik – torej zelo ustvarjalen človek, katerega umetniška energija daleč presega eno samo izrazno sredstvo.

Čustveni vrhunec otvoritve je bilo skupno petje pesmi »Rož, Podjuna, Zila«, ki jo je zapelo prisotno občestvo koroških Slovencev in je razstavi dala posebno, identitetno noto. V prostorih vile Otta Wagnerja, ki jo je Ernst Fuchs od leta 1972 naprej preoblikoval v razkošno celostno umetnino, sta se tako umetniška svetova Fuchsa in Sterna povezala z živo tradicijo koroško-slovenske skupnosti – v kulturni dogodek, ki  bo odmeval daleč preko meja Dunaja.