V občini Vrba se »soočajo z zgodovino kakor še nikoli poprej,« je ob razstavi o dogajanju med letoma 1938  in 1945 odkrito spregovoril župan Vrbe Ferdinand Vouk.

Vrba ob Vrbskem jezeru  Obalna promenada v Vrbi, imenovana Jezerski korzo (Seecorso), je te dni gotovo najbolj prominentno razstavišče za delikatno zgodovinsko temo. V sredo, 2. junija, so namreč med Huminskim trgom (Gemonaplatz) in slovitim grajskim hotelom postavili in javnosti predali vrsto panojev, ki na očeh domačinov in zlasti turistične javnosti govorijo o temnem poglavju pregona slovenskega in judovskega prebivalstva z ozemlja današnje občine Vrba med letoma 1938 in 1945. Pa ne samo o njihovem pregonu, tudi o njihovih pomorih.

Vsekakor držijo kot pribite besede župana Vrbe Ferdinanda Vouka na odprtju razstave Podedovani molk, potlačeni spomin: Vrba pod kljukastim križem 1938 – 1945, da se v občini »soočajo z zgodovino kakor še nikoli poprej«. Razstavo s to tematiko je občinski svet sicer sklenil in načrtoval za lansko spominsko leto ob 100-letnici koroškega plebiscita, namero je tedaj preprečila svetovna pandemija koronavirusa. Ukvarjanje z zgodovino, razstava je vsebinsko nastala pod vodstvom kuratorja Wernerja Koroschitza, je razkrila marsikaj neprijetnega iz obdobja nacionalsocialistične vladavine, je potrdil župan Vouk, zlasti o »sodelovanju domačinov in občinskih uslužbencev pri sestavljanju seznamov za pregon judovskih občanov in Slovencev.« Njihove posesti, najraje seveda vil in trgovin, so se z vso vnemo polastili prav isti domačini. Za vse to je župan Vouk javno izrazil obžalovanje.

V imenu Slovenskega prosvetnega društva Drabosnjak s Kostanj, ki so od leta 1973 vključene v občino Vrba, je spregovorila Monika Wieser-Zeichen, potomka Rumaževe družine s Korena, ki je bila leta 1942 izseljena. Opozorila je na trikratni podedovani molk v vrbski občini. O tem, da je slovenska podoba Kostanj bila v samo sto letih skoraj v celoti izbrisana – leta 1911 so našteli 730 ljudi s slovenskim pogovornim jezikom in 42 z nemškim, le petdeset pozneje so na Kostanjah govorili slovensko le še v treh družinah. Opozorila je na molk o nekdaj bogatem in živahnem slovenskem kulturnem življenju na Kostanjah in na molk o načrtni eliminaciji zavednih slovenskih družin iz njihovega domačega okolja. Ti dogodki so bili »usodni za slovensko narodno skupnost in so ji zlomili hrbtenico.«

Didaktično odlično pripravljena razstava v turističnem centru Koroške bo ob promenadi na zahodnem bregu Vrbskega jezera na ogled še do 11. julija in nato ponovno od 13. septembra do 31. oktobra. Sočasno s postavitvijo razstave je pri Mohorjevi založbi izšla spremna knjiga.