Posted

Odprtje parka v Ljubljani Park Angele Piskernik – prva Korošica tudi pri poimenovanju

Ziljska, Rožanska, Podjunska, Beljaška, Gosposvetska, Obirska in Velikovska ulica, Borutova, Drabosnjakova, Ellerjeva, Einspielerjeva, Gorazdova, Prušnikova, Štefanova, Polanškova, Tischlerjeva ali Valjhunova ulica ter seveda Celovška cesta so poimenovanja, ki v Ljubljani že dolgo spominjajo na Koroško in Korošce. Odslej na pomembno in zaslužno Korošico spominja tudi Park Angele Piskernik, ki so ga slavnostno odprli v petek, 21. septembra, ob Poti spomina in tovarištva v Kosezah. In Angela Piskernik je obenem sploh prva Slovenka iz današnjega avstrijskega dela Koroške, po kateri je v slovenski prestolnici poimenovan predel mesta.
Angela Piskernik je bila, kakor je na odprtju parka povedala njena strokovna dedičinja Nada Praprotnik, »slovenska botaničarka, naravovarstvenica, muzealka, profesorica in narodna delavka.« Poleg strokovnih naravoslovnih člankov je pisala tudi »o socialnih, ženskih in narodnostih vprašanjih, napisala več srednješolskih učbenikov in slovarčka za nemščino ter izdala prvi slovenski Ključ za določanje cvetnic in praprotnic.« In Angele Piskernik je bila prva Slovenka, ki je dosegla doktorat v naravoslovju, in sicer na dunajski univerzi leta 1914.
Rodila se je leta 1886 v Lobniku pri Železni Kapli, poklicna pot pa jo je popeljala na južno stran Karavank. V letih 1919 in 1920 se je aktivno zavzemala za združitev koroških slovenskih ozemelj z novo nastalo jugoslovansko državo, zaradi česar so ji kasneje vrata v rodno deželo bila zaprta. Med drugo svetovno vojno je podpirala Osvobodilno fronto, bila aretirana in do kosti shujšana preživela koncentracijsko taborišče Ravensbrück. Umrla je leta 1967 v Ljubljani.
Za poimenovanje parka v slovenski prestolnici po koroški rojakinji se je dolgo, toda navsezadnje uspešno zavzemal Klub koroških Slovencev v Ljubljani s predsednikom Janezom Stergarjem na čelu, ki je pridobil tudi naklonjenost mestnih oblasti. V imenu Mestne občine Ljubljana je na odprtju spregovoril podžupan Janez Koželj in opozoril na primernost lokacije – kjer je Park Angele Piskernik, se namreč stikata urbana zazidanost mesta in podeželska rastlinska bujnost ob Koseškem bajeru v zahodnem delu Ljubljane. In mimogrede: prav tam, kjer je Park Angele Piskernik, je zasajeno 88. drevo iz med 88, kolikor so jih po smrti jugoslovanskega vodje Josipa Broza Titat zasadili v spomin na število njegovih let.
Iz Koroške je v Ljubljano prišla številna delegacije iz občine Železna Kapla-Bela z županom Francem Jožefom Smrtnikom na čelu, ki je v svojem nagovoru dejal, da je na Koroškem varstvo narave prav tako zelo potrebno kakor varstvo slovenskega jezika. In za konec so Korošci skupaj s Kranjci seveda še ubrano zapeli.

Dodaj odgovor

want more details?

Fill in your details and we'll be in touch