Že od mladosti naprej sem povezana s k&k

Julija Schellander-Obid je v letošnjem letu prevzela funkcijo vodje Kulturnega in komunikacijskega centra v Šentjanžu. Po končanem študiju prevajalstva ter ruščine in angleščine jo je pot vodila nazaj na Koroško, kjer že leta kot prevajalka in tolmačka slovenščine sodeluje predvsem z različnimi kulturnimi in svobodnimi društvi in drugimi slovenskimi ustanovami, pa tudi s podjetji. Njeno primarno področje dela odlično sovpada z novim delovnim mestom, kjer skozi kulturno udejstvovanje vzpodbujajo razvoj kulture na podeželju in se trudijo za izboljšanje razmer na dvojezičnem območju ter s tem prispevajo k ohranjanju tradicije.


 Pogovor z Julijo Schellander-Obid


Najprej vam izrekam iskrene čestitke ob prevzemu vodstva k & k centra v Šentjanžu. Kako je prišlo do odločitve, da zasedete prosto delovno mesto?


Julija Schellander-Obid: S k & k sodelujem že dolga leta. Kot svobodna sodelavka sem pomagala pri urejanju spletne strani, razpošiljala novice in prevajala različna besedila. Ko je nastopil razpis, so me tudi povabili. Na začetku sem se malo obotavljala, saj nisem točno vedela, kako se bo stvar iztekla. Kot prevajalka imam namreč tudi svoje podjetje. Nekako sem sklenila, da se ti dve področji dobro skladata. Kulturno področje je nekaj, kar me zelo zanima in tudi sama sem že od mladosti naprej zelo povezana s k & k. Doma sem v Borovljah, blizu Šentjanža in se mi zdi pomembo kulturno središče tako za koroške Slovence kot tudi za nemško govoreče iz rožanske regije. Ker se mi naša institucija zdi res zelo pomembna, sem sklenila, da se preizkusim v tej vlogi.


Aktivni ste na številnih področjih. Poleg rednega dela opravljate funkcijo podpredsednice Zveze slovenskih žena, ste pa tudi mama dveh otrok … Kako izgleda vaš delovni dan?


Za k & k delam par tednov. V trenutni situaciji je tudi vse potekalo malo drugače. Odkar otroka spet hodita v šolo in v vrtec, grem zjutraj v pisarno na SPZ v Celovcu in delam stvari za k & k. Okoli opoldneva grem domov, kjer se ukvarjam s prevodi. Delovnik je povsem odvisen od tega, koliko dela imam na določenem področju. Trenutno sem zelo zaposlena s prevajanjem, kar pomeni, da prevajam tudi ob večerih. Prireditve pa so še vedno po večini odpovedane in se nanje šele počasi pripravljamo. Na obeh področjih lahko, tako časovno kot tudi kar se delovnega mesta tiče, fleksibilno delujem, kar je velika prednost, ko imaš doma še dva majhna otroka in z njima rad preživljaš prosti čas. Na srečo imam tudi moža, ki si lahko prilagaja čas in nama dobro uspeva, da si vedno pravično razdeliva službene in družinske obveznosti.


Kot ste omenili tudi sami, ste z delom nastopili v času, ko kulturne dejavnosti precej stagnirajo. Kakšne izzive pred vas postavlja epidemiološko oziroma postepidemiološko obdobje?


Kot pri vseh kulturnih ustanovah so izzivi dokaj veliki. Precej prireditev je bilo potrebno odpovedati in prestaviti. V k & k centru smo zadnjo prireditev izvedli 7. marca. Izzivi so takšni, da je potrebno pregledati, kaj lahko izvedemo v jeseni in kaj moramo dokončno odpovedati. Tovrstne zadeve moramo javiti podpornikom, ki nam zagotavljajo finančna sredstva. Trenutno skušamo načrtovati program za jesen, kar pa je zopet povezano z določenimi težavami, saj natančno ne moremo vedeti ali bomo načrte lahko realizirali in kaj nas čaka v prihodnjem obdobju. Sama izhajam iz tega, da bomo stvari lahko izvedli, saj drugače ne moremo niti načrtovati.


V preteklih mesecih se je ponudba prosto dostopnih kulturnih vsebin na spletu povečala. Glede na to, da se lahko postavite tako v vlogo ustvarjalke kot tudi potrošnice, me zanima, kako gledate na brezplačno predvajanje filmov, predstav, koncertov in drugih sicer plačljivih dogodkov?


Kot potrošnica in kot oseba, ki rada obiskuje gledališke predstave in druge prireditve, se mi to zdi zelo pozitivno. Veseli me, da si filme lahko ogledamo tudi na spletu. Po drugi strani pa tudi razumem umetnike, ki se temu zoperstavijo. Zanje je težavno, da bi »morali« producirati brezplačne spletne vsebine. Večina se jih nahaja v prekarni situaciji, kjer zaslužek ni vedno najboljši. V trenutni situaciji nimajo prihodkov in zato jim pritisk, da sicer plačljive vsebine delijo na spletu, sigurno ne koristi. Gre za medaljo z dvema platema.


k & k center predstavlja kraj srečevanj, s svojim delovanjem pa presega narodnostne, kulturne in generacijske meje. Kakšna je vaša strategija za vzdrževanje oz. izboljšanje položaja slovenskega jezika skozi delo centra.


k & k deluje izjemno pozitivno, predvsem na področju gledaliških predstav, saj že dvajset let nudimo prostor za vaje in predstave. Poleg rednih srečanj igralcev Teatra Šentjanž in ŠeENtjanž, prostor uporabljajo tudi gledališke skupine iz drugih kulturnih društev. Zelo uspešen je naš gledališki abonma »Pogled dlje«, v okviru katerega si lahko ljudje ogledajo številne predstave. Eden izmed glavnih ciljev abonmaja je izpostavljanje slovenskega jezika kot pomembnega in da ljudem nudimo dostop do vrhunskih gledaliških predstav v slovenskem jeziku. To bomo delali še naprej. Prav tako tudi otroški abonma »Kakajček«, ki je zelo dobro sprejet. Na vsaki predstavi je vsaj 50 otrok, med njimi so tudi otroci, ki ne izvirajo iz slovensko govorečih družin, ampak so doma v Rožu in okolici ter se učijo slovenskega jezika. V prihodnosti bi zopet rada okrepila sfero izobraževanja na področju jezika in socio-kulture. Ogranizirala bi kakšen tečaj slovenskega jezika, ki je že bil izveden pred leti in je bil zelo dobro sprejet. Če bo finančno in časovno izšlo, mogoče pa seveda sledijo tudi kakšna predavanja, diskusije in podobno. Tudi spletno stran slolit.at, ki jo upravlja k & k center in je neke vrste spletni portal koroško slovenske literature, in ki je bila v zadnjih dveh letih malo zanemarjena, bi rada obnovila. Za to smo zaprosili za sredstva, zdaj pa iščemo osebo, ki bi pomagala pri aktualizaciji in urejanju te spletne ponudbe.


Eno izmed vaših glavnih vodil pa je tudi to, da se tudi ruralna območja preskrbijo s slovensko kulturo …


Res je, to je v prvi vrsti smisel in namen. k & k je od leta 1997 včlanjen v Arge Region Kultur. Gre za delovno skupnost za izobraževanje in kulturo, ki se ne osredotoča le na urbane centre, ampak tudi na ruralna območja, kot jih imamo pri nas.


Vemo, da sta za ustvarjanje strpnosti v jezikovno raznoliki družbi pomembna čas in predanost. Predanosti vam zagotovo ne manjka. Kako ocenjujete trenutno situacijo in vitalnost slovenske narodne skupnosti na Koroškem?


Če gledam samo z vidika prireditev in kako so le-te sprejete v družbi, lahko rečem, da se je situacija zagotovo poboljšala. V k & k center prihajajo tudi družine, ki sicer nimajo slovenskih korenin. Nekateri svoje otroke vpisujejo v dvojezične vrtce in šole. Kar se tiče socialnega sprejetja s strani večinskega prebivalstva, se je situacija zagotovo poboljšala in ne poslabšala. Vsako leto pa se je znova potrebno boriti za državne
podpore, ki se na žalost ne višajo. V času koronakrize tudi pričakujem, da bodo varčevalni ukrepi, ki sledijo, najbolj prizadeli ravno kulturni sektor. Sama ostajam pozitivna in verjamem, da bomo še naprej dobro delovali.


Tjaša Pečovnik

want more details?

Fill in your details and we'll be in touch