Ko soočenje z družinsko zgodovino ublaži tegobe

Dobrla vas V kulturnem domu v Dobrli vasi je Helene Wernig odprla razstavo Pod površino, Hemma Schliefnig pa je brala iz življenjskih zgodb Korošcev.   

Posttravmatska stresna motnja (PTSM), takšen je strokovni izraz za duševne in telesne težave, ki jih oseba lahko doživi po hudem dogodku. PTSM se lahko tudi prenaša, podeduje, potuje iz roda v rod. Še tretja generacija danes trpi zaradi bolečih doživetij iz druge svetovne vojne. Med njimi je tudi Helene Wernig. Ali, mogoče bi celo lahko rekli, da je bila. Da je trpela in da se je začela osvobajati izpod jarma preteklosti. Tudi z likovno umetnostjo.

Helene Wernig izhaja iz Gradišnikove družine iz Podkraja pod Peco. Njena stara mama je bila, tako kot dobrih tisoč drugih koroških Slovencev, leta 1942 izseljena. Služiti je morala pri enem največjih zločincev nacionalsocialističnega stroja. Bila je dodeljena v gospodinjstvo Reichsführerja SS Heinricha Himmlerja.

»Služba pri Heinrichu Himmlerju je povzročila rane, brazgotine, travme. Osvoboditev je prišla tisti dan, ko je Hein­rich Himmler propadel in storil samomor. Bil je dan, ko se je osvobodila tistega kraja, toda ni se osvobodila tega, kar je doživela.« Tako je Helene Wernig sama zapisala o svoji stari mami Heleni, ki jo je triletna tlaka duševno zaznamovala za vse življenje. »Ko se vrnila domov, ni bila več Gradišnikova Lenčka.«

Travme svoje prednice je morala prenašati tudi sama, dokler ni spregovorila in začela razmišljati o temni zgodovini svoje družine. Bila je prva v družini, ki se je soočila s temi demoni. Spopad z njimi je zanjo pomenil osvobajanje. Pomenil je tudi pot v kreativnost, v likovno umetnost.

Dela Helene Wernig, ki jih je minulo soboto dala na ogled javnosti na odprtju razstave Pod površino v kulturnem domu Slovenskega prosvetnega društva Srce v Dobrli vasi, v središče postavljajo praviloma človeka ali skupine ljudi. Elementi, kot so bodeča žica ali brezoblični obrazi, so zgovorna simbolna govorica, prav tako tudi na glavo postavljen napis Angel pozabe ob pravilno postavljenem nemškem zapisu – travmatična zgodovina je preobrnila tudi jezikovne razmere. Slikam so dodane občuteno izdelane skulpture iz keramike, tudi v njih se odraža človekova ranljivost, ne pa jekleno junaštvo.

Na odprtju razstave je iz knjige Sprachwurzelgeschichten brala Hemma Schliefnig, ki raziskuje globinske fenomene koroške potlačitve slovenskega jezika in naroda. Sama je šele pri 38 letih ugotovila, da ima neposredne slovenske prednike. Martin Kušej pa je s pokušnjo vin, ki so primerna tudi za histaminske alergike, predstavil svojo vinoteko David v Šmihelu.

want more details?

Fill in your details and we'll be in touch