Liharda – povest o zgodovini in izjemni ženski

Tinje V okviru čezmejnega evropskega projekta SmartTourist je izšel roman o Lihardi Kamenski, koroški svetnici iz 10. stoletja. V nemščini jo je napisala Regina Schaunig.   

To nedeljo se bo pri cerkvi na Kamnu v Podjuni zbrala množica, da prejme tako imenovane štruceje ali kržeje. Tradicionalno metanje blagoslovljenih kruhkov se dogaja v spomin na dobrodelnost Liharde Kamenske, svetnice iz 10. stoletja, o kateri je ljudsko izročilo spletlo bogato legendo. O Lihardi in njenem času je germanistka in bivša sodelavka Musilovega inštituta v Celovcu Regina Schaunig napisala knjigo Liharda – Das Leben der Hildegard von Stein, ki je izšla v okviru čezmejnega evropskega projekta SmartTourist (partnerji so celovška Mohorjeva družba, časopisno podjetje Gorenjski glas iz Kranja in celovško računalniško podjetje Xamoom).


Liharda, kakor je slovensko prebivalstvo Koroške udomačilo njeno nemško ime Hildegard, se je rodila okoli leta 910. Bila je žena plemenitega Albuina, gospodarja gradu Prosnica pri Škrbini na vzhodnem koncu Gur. Njun istoimenski najstarejši sin Albuin je bil eden prvih škofov v južnotirolskem Brixnu.

Po legendi naj bi Lihardo med odsotnostjo moža Albuina zalezoval njegov brat Pero, a ona ni podlegla njegovemu dvorjenju. Zavrnjeni snubec se je odločil za maščevanje in ko se je Albuin vrnil, je Lihardo zatožila zlobna dekla Lupa, češ da žena svojemu možu ni bila zvesta.  Ta se je tako razsrdil, da je ljubosumen in v besu vrgel Lihardo in njeno deklo Dorotejo skozi okno gradu Prosnica v prepad. A angeli so ju prestregli in ju odnesli v graščino na skali v Kamnu na drugi, južni strani Drave. Po čudežni odrešitvi je Liharda sklenila, da bo odtlej živela tam.

Ko je Albuin zagledal okamnelo deklo Lupo, je uvidel svoj zločin in se skesal. Zjokal se je in prelil toliko solz, da je oslepel. Liharda mu je tedaj že odpustila, prosila ga je le, da naredi pokoro. Slep je odšel na romanje v Oglej, Rim, Santiago de Compostela in v Jeruzalem, ob vrnitvi pa je umrl v Mohličah, čisto blizu doma, kjer je pokopan v tamkajšnji cerkvi. Njegova vdova Liharda je po tistem skrbela za otroke, služila Bogu in pomagala revežem, katerim je njen grad postal pribežališče. Anton Martin Slomšek je o njej zapisal: »Bila je usmiljena mati Slovencev, kateri so ob krajih Drave živeli, in tudi po svoji smerti jih pozabila nij, kajti je sporočila, naj se vsako leto na dan njene smerti ubogim gosti narede, ki se na Kamenu pri božjem opravilu snidejo.«


Regina Schaunig je roman o Lihardi zasnovala kot življenjepis Liharde Kamenske in kot poglobljeno ilustracijo njenega obdobja.  Pri tem ji je šlo za »čim bolj zanesljivo rekonstrukcijo njene življenjske zgodbe in okoliščin ter za prikaz obdobja, kulture in družbe. Nastal je torej zgodovinski roman, lahko pa rečemo tudi ženski roman, čeprav je zasnovan tako, da bralec lahko preklaplja med žensko in moško perspektivo.«


Knjiga je kot del evropskega projekta brezplačno na voljo med drugim v Mohorjevi knjigarni v Celovcu.


want more details?

Fill in your details and we'll be in touch