Zoperstavite se antisemitizmu, rasizmu in nacizmu

Celovec V ponedeljek, 27. januarja, je bil mednarodni dan spomina na holokavst oz. šoa. Na dan pred 75 leti je Rdeča armada osvobodila največje nacistično uničevalno koncentracijsko taborišče Auschwitz-Birkenau, ki so ga Nemci marca leta 1941 ustanovili blizu poljskega mesta Oswiencim za načrtno uničevanje predvsem Judov.

S posebno matinejo se je mesto Celovec tega dne spomnilo v nedeljo, 26. januarja 2020 in kot slavnostnega govornika oz. kot živo pričo nacističnega terorja nad Judi povabilo Ericha Richarda Finschesa z  Dunaja, ki je preživel koncentracijski taborišči Auschwitz in Dachau in njegovo podružnico Mühlbach am Inn.

Celovška županja Maria-Luise Mathiaschitz je naglasila, da so najnovejše gonje v socialnih medijih proti posameznikom, na primer proti ministrici  Almi Zadić, zaradi njihove narodnosti, vere, barve kože, najboljše svarilo pred tem, da bi zgodovino pometli v kot pozabe, češ, enkrat je pa treba napraviti črto. Profesor Peter Gstettner je kritiziral ohlapen odnos republike Avstrije do spominjanja na strahotno nacistično krivdo in zapuščino ter poudaril, da je Auschwitz naša stalna preteklost, le z njo bomo kos izzivom sedanjosti. 

Leta 1927 na Dunaju rojeni Erich Richard Finsches je kot desetleten otrok  doživel nacistični prevzem oblasti marca 1938 in že po nekaj mesecih je družina občutila nasilje rjavih oblastnikov. Nacisti so družino vrgli na cesto in stanovanje arizirali, očeta in še ne dvanajstletnega Ericha zaprli, mamo pa pokončali v enem od smrtnih taborišč. Njega so po nekaj mesecih mučenja in sramotenja poslali v poboljševalno taborišče Erzberg na Štajerskem, odkoder pa mu je uspelo zbežati. Več kot dve leti je podtalno živel na Dunaju in se skrival. Po ponovnem gestapovskem priporu in ukazani zaposlitvi pri nekem podjetju je zbežal v Budimpešto in se tam začel učiti električarja, obenem pa je navezal stike z uporniškim gibanjem, med drugim z jugoslovanskimi partizani. Pravi, da so njegovi stiki bili tako važni, da se je v bližini Subotice celo srečal s Titom. V okviru deportacije okoli 500.000 madžarskih Judov v uničevalno taborišče Auschwitz vigredi 1944 je Nemcem tudi Erich Finsches padel v roke. Z veliko sreče in neverjetno življenjsko voljo je preživel taborišči Auschwitz in Dachau.

Svobodo je dočakal maja 1945 na Bavarskem. Po vojni se je vrnil na Dunaj in postavil na noge trgovsko podjetje. Nad šestdeset svojcev je Erich Richard Finsches izgubil v nemških uničevalnih fabrikah. V nedeljo je predvsem mladino pozval, naj bo kritična, »mislite s svojo glavo, ne verjemite slepo vsega, kar vam govorijo politiki in zoperstavite se rasizmu, antsemitizmu in nacizmu.«    

want more details?

Fill in your details and we'll be in touch