Posted

V slike uklesana temačna zgodovina žvabeške elektrarne

Žvabek Helmut Blažej v svojem najnovejšem ciklusu slik tematizira razčlovečenje prisilnih delavcev med gradnjo verige elektrarn na spodnji Dravi.

Prva elektrarna na koroškem delu reke Drave je bila sezidana pri Žvabeku. Njena zgodovina je neposredno prepletena s človeškimi tragedijami, poniževanjem, izkoriščanjem in razčlovečenjem ljudi. Elektrarno so v letih 1939 do 1943 postavili za oskrbo vojne industrije s prepotrebno električno energijo. Nad žvabeško elektrarno so temne sence nacionalsocialistične tiranije. 

Umetnik Helmut Blažej je vzel to zgodovinsko breme za temo razstave Včeraj – danes, ki jo je pred kratkim odprl v Hiši kulture v Žvabeku. S snovjo se je seznanil, ko je za občino Suho delal skulpture za umetniško oblikovane kažipote (prvi že stoji na Suhi). Poglobil se je v zapise pa tudi v arhivsko gradivo in ga vključil v nastala dela. 

Nacionalsocialistični oblastniki so v Žvabeku in okolici postavili več taborišč, kjer so kot prisilne delavce imeli nastanjene vojne ujetnike in tudi Jude. Po pričevanjih se je angleškim ujetnikom godilo še razmeroma dobro, medtem ko so bili ruski ujetniki in Judje izpostavljeni neusmiljenemu izčrpavanju, kakor se je dogodkov leta 2013 spominjal domačin Florijan Hirm. »Z delavci so ravnali kakor s sužnji. Bilo je grozno. V lesenih barakah je bilo nastanjenih 50 Judov in tudi pripadniki drugih narodnosti. Jud iz Egipta mi je pokazal strašanske rane, ki mu jih je z udarci prizadejal nacist Grabner. Delo je bilo grozno in primitivno. Judje so morali ostati dve uri do popolne izčrpanosti pod vodo, da so izčrpali zrak za vakuum. Pri tem so bili opsovani in ponižani. Vsak je moral delati, dokler ni skoraj crknil. … Veliko delavcev, ki smo jih poznali, je nenadoma izginilo, menda v Dachau ali Mauthausen.«

Blažej je v svoje slike v tehniki kolaža vključil prekopirane taboriščne sezname posameznih ujetnikov iz arhivov, jih preslikal in vpletel bodečo žico kot simbol taborišča ali pa besede in črke. Spodnji del slike od preostalega ločuje za Blažeja značilna bela črta. »Moj namen je bil, da se tega dela naše zgodovine spomnimo in se z njim soočimo,« pravi umetnik. Razstava bo na ogled do konca januarja 2020.

want more details?

Fill in your details and we'll be in touch