Posted

Galeristka s pogledom v prihodnost

Celovec Ingeborg Kofler, roj. Maierhofer: njena mama je bila rojena na Finskem, njen oče je mamo spoznal na Švedskem in bil brat vodilnega organizatorja »ortstafelšturma«, sama pa se je opredelila za likovno umetnost z lastno galerijo. 

Na celovški 10.-oktobrski cesti 18, v neposredni bližini kavarne Pavlvs, obstaja od novembra 2016 dalje galerija »walraum«, katere lastnica Ingeborg Kofler, roj. Maierhofer (letnik 1969) ima podjunske korenine. Preden jo je odprla, je pet let organizirala razstave, branja in gledališke predstave v svojem stanovanju. Medtem je v svoji lastni galeriji priredila okoli 20 razstav, aktualna z lesenimi umetninami Hansa Steinbacha pa teče še do 26. oktobra 2019 (glej spodnji članek).     

Ingeborg Kofler prihaja iz Šentaneže pri Velikovcu. V Velikovcu je obiskovala gimnazijo, na Dunaju je študirala na visoki šoli za uporabno umetnost, na gimnaziji v Vetrinju pa je pristojna za likovno vzgojo.  Z vso ljubeznijo uvaja gimnazijske dijakinje in dijake v čarobni umetniški svet, prav tako pa živi za umetnost zunaj zidov nekdanjega vetrinjskega samostana.

Sama se trenutku ukvarja s slikanjem na steklu, ne s klasičnimi, kot poudarja v pogovoru z Novicami, »temveč se posvečam abstraktnim motivom.« S svojimi slikami  je ilustrirala tudi knjigo s koroškimi narečnimi pesmimi Axela Karnerja (»Schottntreiba«). Še posebej pri srcu so ji pri njenem umetniškem ustvarjanju objekti. Tak projekt je leta 2014 uresničila na (dvojezičnem) boroveljskem sodišču. Zelo ponosna je tudi na umetniški objekt v Perji vasi oz. Ferndorfu v Spodnji Dravski dolini med   Spittalom ob Dravi in Beljakom, ki ga je ustvarila iz lipovega debla. 

Do lesa ima Ingeborg Kofler naravnost intimen odnos. Sama poudarja, da je »zasidrana v lesu«. Doraščala je na domu, od koder je izhajal njen oče Josef Maierhofer in ki se imenuje »Lindenhof«. Oče je na Dunaju študiral agronomijo in vodil podjetje mešane krme pod okriljem Raiffeisna. Svojo ženo, rojena na Finskem, v vojnem času pa doraščala pri krušnih starših na Švedskem, je spoznal, ko je na Švedskem delal praktikum. Kot zakonca sta si ustvarila družino osmih otrok, med njimi hčerka Ingeborg, galeristka na celovški 10.-oktobrski cesti.

Tudi Pliberk jo zelo fascinira 

Že kot triletni otrok, ko je na Koroškem divjal t. i. »ortstafelšturm«, je Ingeborg Kofler slišala, kako so se v družini pogovarjali o podiranju dvojezičnih napisov. Njen stric Friedl Maierhofer je bil namreč med vodilnimi organizatorji hajke na dvojezične napise. »O čem natančno so se pogovarjali, ne vem. Vem samo, da so se pogovarjali o tem dogajanju izredno intenzivno, kot če bi postal hlev žrtev požara,« pripoveduje v pogovoru z Novicami in nadaljuje: »Oče je bil, gotovo po zaslugi mame, bolj distanciran in bi kaj takega, kar je naredil njegov brat Friedl, nikoli ne  storil. Pred 12 leti je umrl. Kärntner Abwehrkämpferbund, katerega član je bil, se je hotel od njega na pogrebu posloviti z  zastavami. Otroci pa smo to odločno odklonili.«

Njej sami sta glede koroškega narodnostnega vprašanja odprla oči predvsem učitelja na velikovški trgovski akademiji Dietmar Innerwinkler in Valentin Blantar. In prav gotovo pa je svoje prispeval tudi njen čut za umetnost. Tudi Pliberčani jo zelo fascinirajo. »V svoji mladosti sem rada obiskovala jazz-festival v Pliberku. Prav tako že leta obiskujem z učenci razstave v Galeriji Wernerja Berga. Pliberk je dokaj boljši kot Velikovec.« Prav tako rada obiskuje Galerijo Šikoronja, od slovenskih umetnikov pozna in ju zelo ceni Tanjo Prušnik in Jurija Markoto, pohvalno pa se izraža tudi o prireditvi »Tri poti« pri Hemi nad Globasnico.

Za konec smo jo vprašali, kaj ji pomeni 10. oktober danes. Odgovorila je: »To naj bi bil dan, ob katerem naj bi reflektirali in iskali skupno.« Vsekakor jasen odgovor galeristke z velikovškimi koreninami – s pogledom v prihodnost.                                               

want more details?

Fill in your details and we'll be in touch