Posted

Zakaj se Sele tako »branijo svojega imena«?

Sele Zgodba se trdovratno vleče in je dvignila že precej medijskega prahu. Upokojeni šolski ravnatelj Kukovica je upal, da bo postavitev dvojezičnega napisa za njegov domači kraj Sele/ Sielach uresničena s pomočjo odprtostne klavzule, ki je v pristojnosti občin in naj bi po razrešitvi vprašanja dvojezičnih topografskih napisov na dvojezičnem ozemlju na Koroškem le  nekoliko omilila doseženi minimalni konsenz v zadevi dvojezičnih krajevnih oznak. Kar je zgledno uspelo v občini Pliberk, pa je očitno nepremostljiva zapreka v žitrajski občini. Vendar, ne more biti vzrok za zaplet, ker so pozicije med ljudmi zacementirane, takih nesoglasij namreč v pravni državi ne gre reševati na hrbtu manjšinskih pravic, ki so človekove pravice. Žal je na koncu odločujoča politika v Žitari vasi zadevo želela izpeljati tako, da se politični protest Kukovice porine na raven  kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari (Sachbeschädigung).

Domala dober razplet zgodbe

Vendar bi se bila nelepa storija po odvetniški intervenciji advokata Rudija Vouka in korektni oprostilni sodbi sodnika okrajnega sodišča v Železni Kapli navsezadnje razumno razpletla, če se ne bi državno tožilstvo uprlo ter odločilo, da proti sodbi vloži  pritožbo. Zdaj se je moral odvetnik Vouk odzvati in odgovoriti na pritožbo državnega tožilca in bo naslednji krog postopka stekel pred pritožbenim sodiščem Deželnim sodiščem Celovec. Rudi Vouk je svojo obširno dokazno argumentacijo na pritožbeno sodišče sklenil s predlogom, naj Deželno sodišče Celovec kot pritožbeno sodišče zavrže pritožbo Državnega tožilstva in potrdi oprostilno sodbo prvostopenjskega Okrajnega sodišča v Železni Kapli. Poudarja, da je šlo za miroljubno akcijo političnega protesta, ki mora biti v pravni državi dopustna ter, da obdolženec meni, da je njegova politična akcija predstavljala dopustno izražanje svobodnega mnenja v smislu 10. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah.

Lipuš vrne častno občanstvo

Večji del z zgodbo in absurdnimi postopki seznanjenih se po vsem zdaj vprašuje: Cui bono? – Še manj razumljivo pa je, zakaj je žitrajski občini očitno deveta briga, da je svoje častno občanstvo občini vrnil sovaščan Kukovice Prešernov nagrajenec in prejemnik Velike avstrijske državne nagrade pisatelj Florjan Lipuš, ki ga zaničljiv odnos občine do njegove materinščine žali.  

Dodaj odgovor

want more details?

Fill in your details and we'll be in touch