Posted

Antifašistična zima Prebiti led

Mesec, ki se je letos fokusiral na temo koroških Slovencev in Slovenk v uporu, je 11.12. pričel z branjem ter diskusijo o novem stripu o »Peršmanhofu«. Knjiga Peršmanhof 25. April 1945, ki jo je napisala Evelyn Steinthaler in ilustrilala Verena Loisel, pripoveduje o dneviih po osvoboditivi. Po spopadu med nacionalsocialistično policijo in partizani ter partizankami, ki so na tem mestu taborili, so pripadniki SS ter policijske enote 13 umorili na kmetiji prisotne člane družin Sadovnik in Kogoj – enajst oseb, med njimi sedem otrok. Le trije otroci so preživeli, med njimi Ana Sadovnik, ki je protagonistka graphic novel. Strip je v zadnjih tednih vzbudil velik interes, zato je tudi vsak sedež Kluba bil zaseden. Pri diskusiji z ustvarjateljico se je publika zanimala za obliko stripa, ki je narisan v različnih odtenkih sive, ki se v kontrastu stopnjujejo. Odgovor na vprašanje po slovenskem prevodu: je v delu!

V nedeljo, 13.12,  je Klub priredil svoj legendarni filmski brunč. V veliki dvorani smo potisnili mize skupaj, skuhali smo kavo, in poslušali džez. Člani in članice KSŠŠD so prineseli raznolike dobrine iz stanovanjske kuhinje. Temu brunču se je pridružil tudi Andreas Filipovič, ki je napisal svojo disertacijo o jugoslovanskem filmu. To nedeljo so si klubaši in klubašinje ogledali črnobel partizanski film. 

Naslednji termin, ki so si ga prijatelji in prijateljice Kluba rdeče označili v koledarju, je predavaje Klausa Ottomeyerja Psihoanaliza koroške politike. Ottomeyer je med drugim psiholog, psihoanalitik, travmatolog, pisatelj in profesor v pokoju. Je vodja upravnega odbora ASPIS, ki je raziskovalni in svetovalni center za žrtve nasilja v Celovcu. Je avtor številnih knjig, na primer »Die Haider Show: Zur Psychopolitik der FPÖ« ali pa »Die Behandlung der Opfer: Über unseren Umgang mit dem Trauma der Flüchtlinge und Verfolgten«. Letos je prejel kulturno nagrado dežele Koroške za humanistične in družbene vede. V Klubu pa je predaval o Koroški ter o tem, kako je prišlo do Haiderjevega prihoda na oblast. Ottomeyer je rekel: »Večina koroških družin ima slovenske korenine. Le nekaj jih je ponosnih nanje. Malokoga pusti to dejstvo hladnega. Mnogi se sramujejo svoje »mešane identitete«. Drugi se sramujejo (prisilnega) prilaganja prednikov pod nacionalsocialističnim režimom. Po vrhu še pride negotovost zaradi šibkosti očetov, revščina, ekonomska nerazvitost in drugi faktorji. Večkrano vznemirjanje glede identitete je bila podlaga uspeha Jörga Haiderja. Varljive vloge, s katerimi je uspel, se lahko enostavno rekonstruira. Spoznanje, da je Koroška bila ogoljufana, rabi dalje, da se uveljavi. Haider je deloval kot uspešni model za tendenco desničarskega populizma, s katerim je danes svet prežet. 

Študenti in študentke ter tudi drugi interesenti so se spet zbrali 18. januarja za rdečimi vrati. Pokazali smo koroški eksport – film Sine Legibus – po poteh 1976. Film gledalce in gledalke popelje v leto 1976 na južno Koroško, kjer avstrijska vlada ravno izvaja tako imenovano ugotavljanje manjšine, ki naj bi bilo podlaga za postavitev dvojezičnih krajevnih napisov. Koroški Slovenci in Slovenke se odločijo za bojkot preštevanja. V Selah se štirje fantje odločijo za »akcijo« posebne vrste,  ugrabitev volilne skrinje. Protagonisti protestne akcije v filmu pripovedujejo utrinke svojih spominov iz tistega časa. Pokaže se pa tudi večjo sliko, politično – od koroške politike do dunajskega sodišča. 

24. januarja je sledilo  zadnje predavanje  v januarju. Zgodovinar Marjan Linasi je pripovedoval o protinacističnem odporu na Koroškem. Linasi je govoril o anšlusu Avstrije leta 1938, asimilaciji, represiji in pregonu slovenske manjšine, Osvobodilni fronti ter odporniških stukturah, ki so se razvile na Koroškem. Linasi, ki je bil vodja muzeja in napisal knjigo z naslovom Koroški partizani« je predaval v slovenščini. 

Dan navrh oziroma noč navrh smo v klubu praznovali prihod Antifašistične pomladi. Fešta konec meseca dovoli študenskemu združenju noč brez misli na izpite, seminarske naloge ali prezentacije. Je noč druženja in veselja, kratka pavza v hektičnem vsakdanu. Krožijo govorice, da so zadnji prispeli domov ob osmih zjutraj. 

1. februarja pa bo na sporedu zadnja točka Antifašistične Zime/Pomladi. Novo ustanovljena lutkovna skupina KlubLutke ima premiero igre »Veliki briljantni valček«. Ob 19. uri bodo klubaši in klubašinje nastopali z uprizoritvijo, ki je osnovana na besedilu Draga Jančarja. Zgodba se prične tako: Zgodovinar Simon se nenadoma znajde v preiskovalni sobi zavoda »Svoboda osvobaja«. Zavod, ki je odcepljen od ostalega sveta, vodita izvedenca za metafore »od zunaj«. »Znotraj« pa si podajata doktor in bolničar Volodja žezlo. V zavodu hočejo paciente spremeniti, jim izpolniti »željo« po drugem jaz-u. V boju med oblastjo in nemočjo, norostjo in pametjo, subjektom in objektom, lutkarjem/lutkarico in lutko vsak in vsaka razkrije, kakšen hudič čepi v njem oz. njej. 

Igra je za odrasle ter odrasle ter otroke, starejše od 14 let.           

Dodaj odgovor

want more details?

Fill in your details and we'll be in touch