Posted

Povodni mož v Živovem bvat

Celovec Devet hosvov ali Zec in medved sta le dve od skupaj dvanajst pripovedk in pesmi, ki jih vsebuje nova zgoščenka. Društveniki so jo predstavili šentprimoški publiki že decembra. Minuli četrtek pa je na sedežu Krščanske kulturne zveze sledila predstavitev za medije. »S to serijo smo uspeli uresničiti en lep dokument koroških slovenskih narečij. Vsaka zgoščenka vsebuje zvočni in pisni zapis pesmi, slovarček manj znanih in nenavadnih besed. Zgoščenke pa so dobra podlaga za našo iniciativo Slovenščina v družini. Z njimi lahko starši od prvega dne začnejo posredovati slovenščino preko teh zgoščenk,« je pozdravil Martin Kuchling. 

Za Martino Piko-Rustia s Slovenskega narodopisnega inštituta Urban Jarnik, kjer so pregledovali narečne zapise in pomagali pri slovarju narečnih besed, je vsaka nova zgoščenka »svojevrsten praznik žive narečne besede na Koroškem.«

Pri SPD Danica so Sonja Kert–Wakounig, Samo Wakounig in Stanko Wakounig pripravili in zapisali basni in pripovedke v narečju. Poudarek so Šentprimožani dali na domače pripovedke in pripovedke, ki so povezne s krajem je povedal predsednik društva Samo Wakounig. Te so dopolnili s slovenskimi basnimi in  drugimi pripovedkami, prepesnili so domače reke in celo podomačili narodno pesem »Zajček bi se 

ženil rad.« Samoumevno, da so pri društvu z bogato otroško dejavnostjo le- te tudi vključili. Tako so pesmi zapeli člani lut-kovne skupine Danica, risbe pa so prispevali Zvezdice Danice in Otroški zbor Danica. Kot pravi Wakounig, so potem, ko so zbrali domače govorce, kmalu spoznali, da tudi narečje ni tako enotno, in, da so gotova razhajanja.

Kot so poudarili na predstavitvi, pa je posebnost pete zgoščenke prav gotovo rap hišnih imen, ki ga je prispeval pesnik Stanko Wakounig. Rap hišnih imen se začne takole: »So híšam ħiméne lid zmiәrm že dajál, da so se v ꝁraj sámem mav ħúže spoznál. Pr Fráncej, pr Máric, pr Pép bolj pr Lén, táꝁ prišle so híše du svójeh ħimén …« Pesnik je poudaril, da ga hišna imena že dolgo zanimajo, in je nagovoril tudi nekaj posebnosti le-teh. Kot ciljno publiko pa ni imenoval samo otrok, temveč tudi upokojence, ki še poznajo zgodbe in pogosteje govorijo narečje kot mlajše generacije, ki govorijo knjižno slovenščino.

Sonja Kert-Wakounig je dodala, da se nekatere zgodbe na zgoščenki pojavljajo po vsem slovenskem in slovanskem prostoru. Tako so Povodni mož in Žalik žene gotovo širši pojav, lokalno raven pa gotovo tudi presega zgodba o Lihardi Kamenski. »Veseli smo, da lahko s tem pokažemo neko širšo slovensko kulturno dediščino, ki je ohranjena še pri nas v narečjih v ljudski pripovedi.« Kot je poudarila Kert-Wakounig, pa je zgoščenka medgeneracijski projekt in zasluga celotnega društva. 

Zgoščenko dobite pri društvenikih, pri KKZ in v obeh slovenskih knjigarnah v Celovcu.

Ostale narečne zgoščenke, ki so izšle v sklopu iniciative Slovenščina v družini

Dodaj odgovor

want more details?

Fill in your details and we'll be in touch