Županske volitve v Pliberku: Kaj pa slovenščina?

Kako bi opisali sebe in svojo identiteto?

Sem Marko Trampusch, star sem 62 let, živim v Dobu. Sem kmet, že upokojen, a še aktiven. Z ženo imava štiri sinove, na katere sem zelo ponosen. Moja identiteta je, da sem koroški Slovenec in meni se sploh ni treba nagibati na eno ali drugo stran. Imam dobre vezi z vsemi občani, ne glede na jezik ali strankarsko pripadnost, ter tudi s politiki drugih strank.

Kako bi se kot župan zavzemali za dvojezičnost v Pliberku? Imate konkretno ponudbo za slovenske oz. dvojezične volivce?

Smo dvojezična stranka, slovenščina in nemščina sta za nas enakopravna jezika. Kontakte med narodnima skupnostma pa je treba še izgraditi. Še naprej se bomo aktivno trudili, da bo slovenščina vidna in slišna tudi v javnosti.

Kaj ste vi oz. vaša frakcija v preteklosti kot občinski politiki konkretno storili za vidno dvojezičnost v občini? Ste v občinskem svetu vložili kakšne konkretne pobude ali zahteve?

V smer vidne dvojezičnosti smo kar nekaj premaknili, vse zahteve pa so prišle od Enotne liste. Primeri so dvojezična tabla na občinskem uradu, dvojezično poimenovanje sob v občinskem uradu in uspešna zahteva za postavitev dvojezičnih tabel v vseh pliberških vaseh.

Uradno ime vaše frakcije je SPÖ Bleiburg (Stuck) oz. ÖVP Bleiburg (Wriessnig), na Facebooku pa uporabljate ime Stolz auf Bleiburg (SPÖ) oz. Bleiburger Volkspartei. Zakaj le Bleiburg, in ne tudi Pliberk, kot piše na krajevni tabli? 

Enotna lista Pliberk ima tako Bleiburg kot tudi Pliberk v imenu stranke. To pa, ker je to naša identiteta in ker slovenščine ne skrivamo.

Boste kot župan v javnosti govorili tudi v slovenščini? Občina Pliberk razpošilja uradne objave za občane v slovenščini in nemščini. Ali zagotavljate, da bo to tako ostalo tudi v vašem mandatu?

Kot že zdaj kot referent za kulturo bi tudi kot župan v javnosti spregovoril v slovenščini in nemščini, vseeno, kje sem. Izsledek pobud Enotne liste je bil tudi, da so uradne objave občine za gospodinjstva dvojezične. To mora tako ostati in se mora še izboljšati.

Ali bi podprli, da je znanje slovenščine prednost ali celo pogoj pri zaposlovanju v občinski upravi? Ali menite, da bi moral biti pogoj za vodjo dvojezičnega občinskega vrtca znanje slovenščine?

Znanje slovenščine je seveda prednost. Novi enojezični sodelavci so mi zagotovili, da si bodo pridobili vsaj osnovno znanje slovenščine. Pri izobraževalnih ustanovah, na primer vodenju dvojezičnega vrtca, mora biti znanje slovenščine predpogoj.

Kako bi opisali sebe in svojo identiteto?

Sem Daniel Wriessnig, star sem 47 let. 11 let sem podžupan občine Pliberk. Sem človek, ki rad pomaga. Letos se bom poročil s partnerko Victorio. Izučil sem se za kleparja in steklarja, že 16 let pa imam lastno podjetje s storitvami okoli hiše. Kot južni Korošec pa menim, da je dvojezičnost del naše dežele. Sam slovensko ne znam dobro, a razumem.

Kako bi se kot župan zavzemali za dvojezičnost v Pliberku? Imate konkretno ponudbo za slovenske oz. dvojezične volivce?

Konkretnega programa nimamo, a sem vselej odprt za vsako društvo ali pobudo. Pomembno mi je sožitje v občini in to sem v zadnjih 17 letih kot občinski odbornik živel. Vezni člen v vprašanju dvojezičnosti je zame Marko Trampusch.

Kaj ste vi oz. vaša frakcija v preteklosti kot občinski politiki konkretno storili za vidno dvojezičnost v občini? Ste v občinskem svetu vložili kakšne konkretne pobude ali zahteve?

Če bi postal župan, bi Marku Trampuschu dal več možnosti, da lahko ob dogodkih spregovori in s tem živi dvojezičnost. Pobude EL smo tudi mi podprli, povedal pa bi tudi, da je v naši frakciji več ljudi, ki živijo dvojezičnost doma in to je tudi dobro tako.

Uradno ime vaše frakcije je ÖVP Bleiburg, na Facebooku pa uporabljate ime Bleiburger Volkspartei. Zakaj le Bleiburg, in ne tudi Pliberk, kot piše na krajevni tabli?

O tem vprašanju še nisem razmišljal, to je že vedno bilo tako. Morda bi lahko o tem govorili, a o tem sam ne morem odločati.

Boste kot župan v javnosti govorili tudi v slovenščini? Občina Pliberk razpošilja uradne objave za občane v slovenščini in nemščini. Ali zagotavljate, da bo to tako ostalo tudi v vašem mandatu?

Uradne objave bodo ostale dvojezične in to je tudi dobro tako.

Ali bi podprli, da je znanje slovenščine prednost ali celo pogoj pri zaposlovanju v občinski upravi? Ali menite, da bi moral biti pogoj za vodjo dvojezičnega občinskega vrtca znanje slovenščine?

Znanje slovenščine naj ni pogoj pri zaposlovanju v občinski upravi ali v vrtcu. Pomembno pa je, da so ljudje pripravljeni, da se slovenščine naučijo. Vsi se lahko učimo.

Kako bi opisali sebe in svojo identiteto?

Sem Dominik Stuck (42), z ženo Natašo in otrokoma Niko in Noo živim v Nonči vasi. Opisal bi se za odprtega človeka, ki rad pomaga. Po gimnaziji v Velikovcu sem se zaposlil v tovarni Mahle in opravil vajeništvo. Zadnjih pet let delam v podjetju kot strokovnjak procesov. Vidim se kot koroški Slovenec in Evropejec.

Kako bi se kot župan zavzemali za dvojezičnost v Pliberku? Imate konkretno ponudbo za slovenske oz. dvojezične volivce?

Konkretne ponudbe, volilnega bonbončka, nimam, to ni seriozno. Sem dvojezičen, dvojezičnost živim in ta dvojezičnost je podlaga, da smo v Pliberku tako uspešni in da imamo toliko različnih društev in ponudb, od športa do kulture.

Kaj ste vi oz. vaša frakcija v preteklosti kot občinski politiki konkretno storili za vidno dvojezičnost v občini? Ste v občinskem svetu vložili kakšne konkretne pobude ali zahteve?

Kaj konkretnega, kar zadeva dvojezičnost ali slovenščino, z naše strani ni bilo.

Uradno ime vaše frakcije je SPÖ Bleiburg, na Facebooku pa uporabljate ime Stolz auf Bleiburg (SPÖ). Zakaj le Bleiburg, in ne tudi Pliberk, kot piše na krajevni tabli?

To je pač, ker smo demokratična frakcija, in če je večina znotraj frakcije proti dvojezičnemu imenu, tega jaz sam ne morem spremeniti in to trenutno tudi ni cilj moje kampanje.

Boste kot župan v javnosti govorili tudi v slovenščini? Občina Pliberk razpošilja uradne objave za občane v slovenščini in nemščini. Ali zagotavljate, da bo to tako ostalo tudi v vašem mandatu?

Spregovoril bi tudi v slovenščini, pozdravil bom vedno dvojezično. Če pomislim na celotni govor, pa je to odvisno od publike, na primer, če govorim na prireditvi kakšnega slovenskega društva. Uradne objave bodo ostale dvojezične.

Ali bi podprli, da je znanje slovenščine prednost ali celo pogoj pri zaposlovanju v občinski upravi? Ali menite, da bi moral biti pogoj za vodjo dvojezičnega občinskega vrtca znanje slovenščine?

Odvisno, ali imaš kontakt s strankami ali gre za delo v vrtcu ali v šolah. Če imata osebi, ki se potegujeta za službo ovdenja vrtca, isto kvalifikacijo, ena od teh pa zna tudi slovensko, ima prednost dvojezična oseba, ker ima večje znanje.

Volitve, čas obljub

Pliberčani bodo eno leto pred rednim volilnim terminom izvolili novega župana za obdobje enega leta. Zelo verjetno je, da bo že tokrat padla odločitev o osebi, ki bo občino vodila vsaj eno mandatno obdobje, če ne celo dlje. Kot občan sem tudi sam med volivci in si upam trditi, da v občini ni napetosti med narodnima skupnostma. Zavedam pa se tudi, da jih morda prav zato ni, ker se o teh temah manj govori in v vsakdanjih stikih med ljudmi niso več v ospredju. V Pliberku imajo vse vasi dvojezične table, uradne objave občine so dvojezične in podobno. Kljub spoštljivemu vzdušju v občini in pozitivnim premikom pa slovenščina tudi v Pliberku izgublja pomen kot vsakdanji jezik sporazumevanja. Naloga bodočega župana bo, da spoštljivo vzdušje v občini nadgradi s konkretnimi ukrepi za ohranitev slovenščine. Ker pa kandidata z najboljšimi možnostmi glede slovenščine nimata posebnih idej, obstaja nevarnost, da bo tudi v prihodnje veliko govora o dvojezičnosti, a malo konkretnih korakov.