
Pri knjigi je šlo za eseje o naravi »apokaliptičnega sranja v postfaktičnem času – poskus o eri Trump« filozofa, pesnika, pisatelja in publicista Stefana Feiniga, pri dialogu pa za pogovor med avtorjem, Jakobom Grollitschem in občinstvom. Uvodoma je Feinig prebral esej »Das Zeitalter der Lügen«, ki odpira njegovo zadnje delo z naslovom »Der apokalyptische Bullshit in postfaktischen Zeiten«. Izhajajoč iz Kantove logike Feinig pravi, da lažnivec pozna in računa z resnico, laž pa je pri tem njegov način iskanja prednosti. A ta opozicija laž : resnica ne zadošča za razumevanje nasilne, eratične in obscene narave Trumpove politične komunikacije. »Razširjevalec sranja enostavno ignorira resnico in se s tem nahaja izven kategorij resnice in laži. Sralec nima nobene zveze več z resničnostjo.« Po tem uvodu je Grollitsch, nekdanji tiskovni predstavnik koroške SPÖ in s tem tudi predstavnik njenega nekdanjega »šefa« Petra Kaiserja, spregovoril o poskusih politike, da preko inseratov in PR izjav vpliva na medije in volivce, pa tudi o tem, kako se avstrijski mediji branijo oz. ne branijo vpliva političnih strank. »Pod kanclerjem Gusenbauerjem je naša stranka veliko inserirala v Kronen Zeitung, ki je bil posledično v tem času izrazito naklonjen SPÖ. Sploh v primerjavi z danes, ko ni gotovo, ali bo pod medijskim ministrom Bablerjem avstrijsko bulvarsko časopisje še podprto z javnim denarjem, torej s subvencijami.« Politična komunikacija, medijska etika in denar davkoplačevalcev v Avstriji so bile teme, ki so po uvodnih besedah Feiniga in Grollitscha hitro privedle do razprave z občinstvom. Reinhard Ferk je dejal, da »imamo v Avstriji preveč medijev, pa tudi previsoke strankarske podpore«. Te tako v Avstriji kot Nemčiji znašajo okoli 200 milijonov evrov, pri tem pa ima Nemčija skoraj desetkrat več prebivalcev. Felix Kucher je dodal, da »imamo v Avstriji koncentracijo lastništva medijev brez primere, saj največji delež časopisnega trga obvladujeta dva velika koncerna, Mediaprint in Styria«. Nagovorjen je bil tudi vpliv domnevno socialnih platform na demokracijo. Te s privilegiranjem konfrontacije in čustev ponujajo orodje za nenehno mobilizacijo volivcev. V tem afektivnem kravalu pa se najbolje znajdejo razni populisti, ki jim resnica ni niti deseta briga.
Iz rubrike Politika preberite tudi