Zahteva po slovenski šoli na Dunaju dosegla parlament

Kar se je še pred nekaj leti zdelo kot znanstvena fantastika, je zdaj na dosegu roke. Že naslednje leto bodo s poukom v materinščini začeli dunajski Hrvati in tako zaorali ledino za ostale manjšine. Voglauer meni, da je trenutno odprto okno za ustanovitev slovenske šole, saj so tej zamisli naklonjeni celo v vrstah svobodnjaške stranke. Zaradi napetega proračunskega položaja in potrebe po usklajevanju med mestom, uradom zveznega kanclerja in raznimi ministrstvi pa ne bo lahko, zatrjuje opozicijska poslanka. Sicer pa bi bila šola tudi zelo važna za ohranitev slovenistike na avstrijskih univerzah.

Poldrugo leto po zmagi svobodnjakov na volitvah čuti Voglauer močnejši desničarski duh v parlamentu in je tudi zaskrbljena zaradi nedavnega političnega zasuka v Sloveniji, kjer je na predsedniško mesto v Državnem zboru bil izvoljen desničarski skrajnež Zoran Stevanović. Sicer pa je prepričana, da bo tudi nova slovenska vlada nadaljevala z ustaljeno politiko politične in finančne podpore rojakom v zamejstvu. Da je za Slovenke in Slovence po svetu pristojen minister brez portfelja, vidi kritično. Ker mu na avstrijski strani manjka sogovornik, je v preteklosti le težko vzpostavljal neposredne stike med Ljubljano in Dunajem.

Avstrijske manjšine vidi Olga Voglauer v generacijski menjavi in upa, da se ob tem ne bodo izgubile politične veščine. Narodne skupnosti potrebujejo izkušene pogajalce in pravnike, ki so specializirani na področje zakonodaje. Medtem ko imajo nevladne organizacije svoje legiste, se morajo manjšine pri izoblikovanju zakonskih predlogov zanašati na politične stranke. »To ni dobro«, meni Voglauer. In kaj bo z avstrijskim manjšinami, če bodo po naslednjih volitvah na oblast prišli svobodnjaki? »Bolj me skrbi , kaj bo z republiko,« je odgovorila poslanka najmanjše stranke v avstrijskem parlamentu. V preteklosti se je namreč izkazalo, da taki »hudi časi« za manjšine niso bili tako pogubni, kot se je pričakovalo. S pritiskom se je namreč povečala tudi samozavest manjšincev in tudi podpora drugih družbenih skupin. Štefan Vospernik