Vse frakcije proti Mercosurju

»Zavrnitev tega sporazuma s strani Avstrije je za veliko domačih kmetij vprašanje preživetja. Ne poznam nobenega kmeta, ki bi odobril Mercosur. Na žalost naše interese v Bruslju zastopajo le starejši politiki in taki, ki jih šele usposobljajo, zato naši interesi ne najdejo odmeva,« pravi zbornični svet­nik Skupnosti južnokoroških kmetic in kmetov (SJK) Marjan Čik. SJK je vložila dodatne, samostojne predloge in od vlade zahteva fiksni osnovni dohodek (osnovno socialno varstvo) za kmete: tisti, ki izpolnjujejo ekološke zahteve, gospodarijo v skladu z naravo in spodbujajo biotsko raznovrstnost, naj prejemajo med 1.500 in 2.000 evrov na mesec. 

Tako SJK še zahteva, da naj bi uredba EU o krčenju gozdov (Entwaldungsverordnung) bila v celoti črtana. Povzroča le birokracijo in kmete še bolj potiska v birokratsko džunglo EU, poudarjajo pri SJK. »V EU je vsako leto več birokracije. Uredba o krčenju gozdov nikomur ni potrebna in kmetom povzroča preveliko breme. Zato jo je treba brez nadomestila črtati. Tako kot Francozi bi morali spet iti na demonstracije,« pravi zbornični svetnik Franc Jožef Smrtnik. Zbornični svetnik Franc Baum­gartner pa dodaja: »Kdor želi pomagati kmetom, mora odpraviti nepotrebno birokracijo EU. Kmetje se na vsakem sestanku pritožujejo nad njo, vendar namesto da bi se zmanjšala, se povečuje.«

Izobraževanje veterinarjev na univerzah mora, kot predlaga SJK, postati bolj praktično usmerjeno in prilagojeno potrebam kmetijstva, sicer bo kmetijstvu zmanjkalo veterinarjev. Medtem ko je bila resolucija o zavrnitvi Mercosurja sprejeta soglasno in so vsi drugi predlogi SJK dobili podporo vseh frakcij, so predlog SJK za ponovno uvedbo premije za krave dojilje podprli le svobodnjaki in SPÖ. Bauernbund in Zeleni so glasovali proti premiji za krave dojilje.

»Kmetje so danes bolj kot kdajkoli prej izpostavljeni naravnim nesrečam, brez zavarovanja pridelkov pa lahko to ogroža njihov obstoj. Zato mora vlada finančno podpreti ta zavarovanja, da bodo kmetije lahko mirneje gospodarile. In kar je treba vsakič in na vsaki seji poudariti: slovenski kmetje tudi v letu 2025 še vedno čakamo na resno jezikovno enakopravnost, npr. na slovenske članke v časopisu zbornice lepim besedam žal ne sledijo dejanja.